Jedro

Če prosilec razpolaga s premoženjem, ki presega vrednost 20 minimalnih plač, ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 519/2002-9 z dne 18.2.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, s katero je zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je tožena stranka odločitev oprla na Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 - ZBPP), ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Tožnik prejema denarno socialno pomoč in denarni dodatek. Navedena okoliščina bi kazala na upravičenost do brezplačne pravne pomoči, vendar pa iz darilne pogodbe z dne 5.9.2002 izhaja, da je tožnik solastnik do 1/4 nepremičnine, vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku št. 170 k.o. P., s pripisano parc. št. 1602, z vpisom stavbišče - hiša s pralnico, dvorišče, vrt, katere vrednost v času podaritve znaša 2.760.000,00 SIT. Tožnik torej razpolaga s premoženjem, ki presega višino 20 minimalnih plač, zato v skladu s 1. odstavkom 19. člena ZBPP ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z navedeno presojo tožene stranke se je sodišče prve stopnje strinjalo. Nesporno je, da tožnik prejema denarno socialno pomoč po določbah ZBPP, zato po določbi 2. odstavka 12. člena ZBPP ni potrebno ugotavljati finančnega položaja prosilca. Vendar pa se na podlagi 1. odstavka 19. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Kot premoženje se upošteva nepremično premoženje, s katerim prosilec razpolaga. Iz darilne pogodbe z dne 5.9.2002 izhaja, da tožnik razpolaga s premoženjem, katerega vrednost presega znesek 20 minimalnih plač. Z navedeno darilno pogodbo je tožnik postal solastnik do 1/4 nepremičnine, vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku, št. 170 k.o. P., ki se sestoji iz parc. št. 1602 - stavbišče, hiša s pralnico v M., v izmeri 136 m2, dvorišče v izmeri 142 m2 ter vrt v izmeri 295 m2. Vrednost navedenega solastniškega deleža po oceni iz darilne pogodbe znaša 2.760.000,00 SIT. Darilna pogodba je bila sicer sklenjena po vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar pa mora prosilec izpolnjevati pogoje za brezplačno pravno pomoč ves čas postopka. Sodišče zavrača tožnikov ugovor, da nima nobene koristi od tega premoženja, ker ni uporabno, ter da nima sredstev, da bi ga lahko obnovil. ZBPP govori o premoženju, s katerim prosilec lahko razpolaga. Tožnik pa sam navaja, da ne živi v obravnavani nepremičnini. Ker tožnik ne izpolnjuje subjektivnega - finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči, v zadevi pa niso pomembni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na zadevo v zvezi s katero je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je tožbo zavrnilo.

V pritožbi tožnik navaja, da si mora iz zneska socialne pomoči, ki jo prejema, plačevati dodatno zdravstveno zavarovanje in mu tako ostane mesečno 38.000,00 SIT za življenje in vse ostale stroške. Nedopustno je šteti podarjeno stanovanje, v katerem bo nekoč stanoval, kot premoženje, ki preprečuje dodelitev brezplačne pravne pomoči. Trenutno biva pri tujih ljudeh, kar tudi ni zastonj. Če bi imel službo, bi dobival mesečni dohodek in za brezplačno pravno pomoč ne bi prosil. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in odločbo tožene stranke odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči tožniku temelji na ugotovitvah, da tožnik razpolaga z nepremičnim premoženjem, ki presega znesek 20 minimalnih plač; da to premoženje ni šteti za premoženje, ki se na podlagi 2. odstavka 19. člena ZBPP ne upošteva; in da s tem nepremičnim premoženjem tožnik lahko razpolaga. Teh dejanskih ugotovitev tožnik s pavšalno navedbo o nedopustnosti upoštevanja premoženja, ki je podarjeno in v katerem bo nekoč stanoval, ne more izpodbiti. Zato ta ugovor ne more vplivati na odločitev. Navedenega premoženja - 1/4 solastninskega deleža na hiši v M., tudi ni mogoče izvzeti kot premoženja, ki se po 2. odstavku 19. člena ZBPP ne upošteva, ker tožnik na naslovu N. ulica .. ne živi. Zato tudi dejstvo, da ima prijavljeno stalno prebivališče na tem naslovu in da sam trdi, da bo nekoč na tem naslovu tudi živel, glede na navedeno določbo ZBPP, ni pomembno. Ker tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je odločitev, tudi po presoji pritožbenega sodišča, pravilna.

Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je spoznalo, da tudi razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niso podani.