Jedro

Materialnopravna pomanjkljivost ali neustreznost oziroma celo ustavnopravna spornost nekega pravnega instituta, tudi če bi bila podana, ne predstavlja pritožbenega razloga po 2. alineji prvega odstavka 32. člena ZDSS-1. Navedeno namreč še ne pomeni in ni v povezavi s tem, da bi odločba sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali s tem, da v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo tožniku od 29.12.2003 dalje, za plačilo mesečnih zneskov dodatka v višini 57.367,46 tolarjev od 29.12.2003 dalje do 1.7.2004, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Ugotovilo je, da je izpodbijana odločba tožene stranke št. P-905458 z dne 1.2.2005 pravilna in zakonita.

Tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe. S sklepom po 32. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004) je odločilo, da ne dopusti revizije.

Zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopuščeni reviziji je tožnik vložil pritožbo. V pritožbi se na splošno sklicuje na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.), v nadaljevanju pa navaja, da je sodišče napačno uporabilo določbo 1. odstavka 32. člena ZDSS-1. Pravilno je sicer ugotovilo, da v času nastanka poškodbe na vidu ni bil uživalec pokojnine ali aktivni zavarovanec v smislu določb 137. in 138. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 in nadalj.), pač pa aktivni iskalec zaposlitve in prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo mu ni pripadala. Kljub temu meni, da je materialnopravna ureditev dodatka za pomoč in postrežbo v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom. Tožnik je v obdobju od 15.11.2003, ko je oslepel, do 1.7.2004, ko mu je bil priznan dodatek za pomoč in postrežbo, ostal brez socialne varnosti. Dejstvo, da je bil brezposeln, in to brez svoje krivde, ne sme vplivati na njegovo pravico do ustrezne socialne zaščite. Ker določbe ZPIZ-1, ki urejajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, ne upoštevajo načela enakosti pred zakonom, je potrebno dopustiti revizijo.

Pritožba ni utemeljena.

ZDSS-1 v 1. do 4. točki 31. člena določa, v katerih sporih je revizija dovoljena (med temi ni sporov o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo), v 5. točki istega člena pa omogoča revizijo, če jo dopusti sodišče. Razlogi za dopustitev revizije so navedeni v 1. odstavku 32. člena ZDSS-1, in sicer če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravdnem vprašanju (1. alineja) ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje v tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. alineja). Po določbi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba iz razloga po 2. alineji prvega odstavka tega člena. V postopku obravnavanja pritožbe se smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeni razlogi po 32. členu ZDSS-1 so torej omejeni na primere odstopa od sodne prakse ali neenotne sodne prakse v odločbah sodišč druge stopnje. Gre za primere, ki bi lahko predstavljali tudi poseg v ustavno pravico do enakega sodnega varstva (22. člen Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91-I in nadalj.).

Tožnik se v pritožbi konkretneje sklicuje le na neustrezno in ustavno nepravilno ureditev dodatka za pomoč in postrežbo v ZPIZ-1, vendar materialnopravna pomanjkljivost ali neustreznost oziroma celo ustavnopravna spornost nekega pravnega instituta, tudi če bi bila podana, ne predstavlja pritožbenega razloga po 2. alineji prvega odstavka 32. člena ZDSS-1. Navedeno namreč še ne pomeni in ni v povezavi s tem, da bi odločba sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali s tem, da v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

Glede na navedeno je bilo potrebno v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.