Jedro

Mokre stopnice v gostinskem lokalu imajo za posledico krivdno odgovornost obratovalca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče ugotovilo celotno odgovornost tožene stranke za škodo, ki je tožniku nastala v škodnem dogodku dne 11.4.2001. Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja pri odgovornosti tožnika, ki je padel zaradi neprevidnosti in zaradi skakanja po stopnicah. Sodišče ni ugotavljalo načina poškodovanja. Sodišče v ponovljenem postopku ni izvajalo dokaze, ampak je le verjelo tožniku. Zavzelo je nasprotno stališče kot v prejšnjem sojenju in se ni opredelilo do ugovora, da je tožnik čez stopnice skakal. V tožbi tožnik ni navedel natančnega načina poškodovanja. Nezgoda ni bila takoj prijavljena, saj se je čakalo, da je bilo gostišče porušeno. Zaradi tega ne bi smeli verjeti tožniku glede načina padca, saj ni bilo očividcev. Sodišče bi moralo upoštevati tožnikovo izpovedbo, da so bile stopnice mokre, da pa ni gledal na vsak korak, ali je bila tudi ob zdrsu stopnica mokra. To kaže, da je tožnik sam kriv za padec, ali pa da je vsaj sokriv. Tožnik je videl, da so stopnice mokre in bi moral biti bolj pazljiv. Stopnice so imele širino za dve osebi, poleg tega bi se lahko tožnik prijel za ograjo. Tožniku je očitati neprevidnost, če že ne objestnosti. Tožnik je tudi kirurgu sam priznal, da je nerodno skočil preko dveh stopnic.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno ugotovilo odgovornost zavarovanca tožene stranke in tudi, da tožnik ni z ničemer prispeval k nastanku škode.

Sodišče je med drugimi listinami vpogledalo tudi prijavo zavarovanca o škodnem dogodku z dne 15.1.2004 (priloga ...), v kateri je zavarovanec zapisal, da je tožniku spodrsnilo na politi stopnici.

Prijava škodnega primera je skladna z izpovedbo tožnika, da je padel na mokrih stopnicah, pri tem pa ni odločilno, ali si je tožnik ogledal vsako stopnico posebej, saj je bil gost v lokalu in je normalno hodil po stopnicah. Ni dolžnost gosta, da si ogleduje vsak del stopnic, dovolj je, da je hodil normalno, to je s povprečno skrbnostjo, pa je vseeno padel na mokrih stopnicah. Treba je upoštevati, da je škoda nastala v gostinskem lokalu in se od obratovalca pričakuje, da bodo gostje hodili po varnih površinah, še posebej po varnih stopnicah. Sodišče je pravilno ugotovilo, da zavarovanec kot gostinec ni poskrbel, da bi bile stopnice za goste varne.

Tožena stranka ni predlagala nobenega dokaza za kakršenkoli prispevek tožnika k škodi (npr. da je imel neustrezno obutev; da je hodil po stopnicah na nenavaden način itd.).

Sodišče je zanesljivo ugotovilo, da tožnik ni uporabljal stopnic tako, da bi preko njih skakal. Tožnik je jasno opisal, da je skočil preko več stopnic že potem, ko mu je na eni od mokrih stopnic zdrsnilo. Skok čez stopnice je bil sestavni del reševanja nevarne situacije, do katere je prišlo zaradi zdrsa na mokri stopnici. Vzrok za poškodbo torej ni skok čez stopnice, ampak mokra stopnica. Za takšno dejansko stanje tožena stranka ni predložila nasprotnih dokazov.

Tožniku ni mogoče očitati, da je ravnal premalo previdno, ker ni uporabil ograje. Ob normalni hoji po stopnicah uporaba ograje ni nujna. Ko pa je prišlo do zdrsa na mokri stopnici, pa je tožnik reševal situacijo s skokom čez več stopnic, saj ob nenadnem zdrsu človek reagira instinktivno. Ni pa bil predlagan noben dokaz za neustrezno reakcijo tožnika. Sodišče je pravilno upoštevalo navedbo samega zavarovanca pod ..., da je tožniku spodrsnilo na politi stopnici, potem pa je padel čez tri stopnice.

Tožena stranka ni predlagala dokaza o drugačnem načinu poškodovanja, kot ga je opisal tožnik.

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.