Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je postal sklep o izvršbi pravnomočen, sodišče pa je z izpodbijanim sklepom določilo sodnega izvršitelja, dolžnik v pritožbi zoper sklep o določitvi izvršitelja ne more uspešno napadati sklepa o izvršbi. Ne gre za dejstva, ki jih je mogoče ugovarjati z ugovorom po izteku roka.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je s sklepom določilo izvršitelja in naložilo upniku plačilo predujma.
Proti temu sklepu vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožuje se zoper določitev izvršitelja, saj dolžnik ne more biti stranka, ker on ni podrl ograje in ne ve, kdo jo je podrl. Enako je povedal policistom. Zato mora sodišče voditi ponovno izvršbo in določiti izvršitelja.
Na vročeno pritožbo upnik ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je po upnikovem predlogu za izvršbo izdalo sklep o izvršbi z dne 18.2.2000, ki je postal pravnomočen. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi je sodišče določilo sodnega izvršitelja, na podlagi 298. čl. ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju) in naložilo upniku plačilo stroškov.
Gre za položaj v postopku, ko je sklep o izvršbi pravnomočen, saj dolžnik ni vložil ugovora. Po preteku roka dolžnik lahko ugovarja le v primerih iz 56. čl. ZIZ. Dolžnikove navedbe v pritožbi pa se ne nanašajo na to možnost. Ker dolžnik ne obrazloži svojih ugovorov v zvezi z vsebino napadenega sklepa, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus sklepa v mejah uradnega preizkusa. Tako je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti ter nato na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).