Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Preizkusno obdobje sodišče določi glede na okoliščine vsakega posameznega primera: Dolžnik je star 53 let in iz njegovih navedb ne izhaja, da ne bi bil zdrav in sposoben za delo. Dolžnik sicer navaja, da ni nobenih razpisov za dela, kakršna bi lahko opravljal s svojo izobrazbo, vendar višje sodišče ugotavlja, da ni z ničemer potrdil svojih trditev, da ni večje verjetnosti, da bi lahko pri svoji starosti našel zaposlitev, ki bi mu prinesla pomembno višje prihodke. Dolžnik tudi tekom stečajnega postopka vztraja, da je edino opravljanja samostojne dejavnosti v obliki s. p. - ja edini način, na katerega lahko zasluži denar in trdi, da mu je sodišče s tem, ko mu ni dovolilo nadaljevanja poslovanja v postopku osebnega stečaja, preprečilo možnost omembe vrednega zaslužka in vplačil v stečajno maso. (Višje sodišče je v sklepu VSL Cst 194/2021 z dne 11. 3. 2020 zapisalo, da dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo glede na svoje preteklo poslovanje).
Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgotrajnega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne izoblikuje, vendar pa je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor proti odpustu obveznosti.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da bo v celoti upoštevalo njegov ugovor proti odpustu obveznosti.
3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da dolžnik v ugovoru, v katerem je predlagal skrajšanje preizkusne dobe, ni navedel nobenih nobenih novih okoliščin, ki jih sodišče ne bi upoštevalo že ob izdaji sklepa z dne 11.12.2020. Ocenilo je, da samo dejstvo, da ni za pričakovati, da se bo oblikovala stečajna masa, še ne pomeni razloga za skrajšanje preizkusnega obdobja in da zato, upoštevaje določilo osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP, skrajšanje, kot ga predlaga dolžnik, ni dopustno.
6. Pritožnik navaja, da od socialne pomoči v višini 402,00 EUR „nimamo kaj čakati, da bo šlo v stečajno maso“ in da je potrebno vedeti, da je pred stečajno maso v prednosti še približno 25.000,00 EUR dolga do Javnega preživninskega sklada, kar tudi ob morebitni zaposlitvi onemogoča prilive v stečajno maso. Pri njegovi izobrazbi V. stopnje gotovo ne bi prejemal več kot 800,00 EUR neto plače, od tega bi odtekalo 50 % za preživnino in v dveh letih ne bi bila odplačana niti polovica dolga, kaj šele, da bi kaj ostalo za v stečajno maso. Zaposliti se ne bo mogel, saj vse od začetka stečajnega postopka (8.7.2020) ni zasledil nobenega razpisa za delovna mesta, ki bi jih na podlagi svoje izobrazbe in izkušenj lahko opravljal. Pojasnil je, da nima nobenega premičnega ne nepremičnega premoženja Opozarja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, iz katerih naslovov bodo upniki poplačani v primeru v izpodbijanem sklepu določene preizkusne dobe.
7. Določba osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP omogoča sodišču, da na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let (ne pa krajše od šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti) vendar le, če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bo ob upoštevanju omejitev in izločitev spadali v stečajno maso ali je njihov znesek neznaten in če ni izgledov, da bi stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od trenutnih ali pridobiti premoženje večje vrednosti.
8. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja zavedalo dolžnikove brezposelnosti, na katero je opozorila tudi stečajna upraviteljica, in tega, da trenutno nima prejemkov, ki bi spadali v stečajno maso, pa je kljub temu določilo daljše preizkusno obdobje od tistega, ki ga je predlagala upraviteljica.
9. Preizkusno obdobje sodišče določi glede na okoliščine vsakega posameznega primera: Dolžnik je star 53 let in iz njegovih navedb ne izhaja, da ne bi bil zdrav in sposoben za delo. Dolžnik sicer navaja, da ni nobenih razpisov za dela, kakršna bi lahko opravljal s svojo izobrazbo, vendar višje sodišče ugotavlja, da ni z ničemer potrdil svojih trditev, da ni večje verjetnosti, da bi lahko pri svoji starosti našel zaposlitev, ki bi mu prinesla pomembno višje prihodke. Dolžnik tudi tekom stečajnega postopka vztraja, da je edino opravljanja samostojne dejavnosti v obliki s.p. - ja edini način, na katerega lahko zasluži denar in trdi, da mu je sodišče s tem, ko mu ni dovolilo nadaljevanja poslovanja v postopku osebnega stečaja, preprečilo možnost omembe vrednega zaslužka in vplačil v stečajno maso. (Višje sodišče je v sklepu VSL Cst 194/2021 z dne 11.3. 2020 zapisalo, da dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo glede na svoje preteklo poslovanje **(**2. točka petega odstavka 389a. člena ZFPPIPP).
10. Iz opisanega izhaja, da dolžnik, ne glede na to, da ni zagotovil, da ne bo spet posloval z izgubo, vztraja pri (očitno nedonosni) samostojni poslovni karieri, z ničemer pa ni dokazal, da bi si kakorkoli prizadeval za zaposlitev, s katero bi zaslužil toliko, da bi lahko vsaj delno poplačal upnike.
11. Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgotrajnega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne izoblikuje, vendar pa je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti. V tem obdobju je na preizkusu, izpolnjevati mora z zakonom določene obveznosti (383.b, 384., 386. in 401. člen ZFPPIPP), upoštevati prepovedi iz 386. člena ZFPPIPP in živeti v skladu s svojimi možnostmi, pri vsem tem pa ga nadzira upravitelj. Šele če ta preizkus prestane, je upravičen do odpust obveznosti. Izredno skrajšanje preizkusnega obdobja je le izjema od siceršnjega pravila iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki je predvidena le za primere najbolj ogroženih socialnih skupin (tako tudi sklep VSL Cst 700/2017 ter dr. Nina Plavšak, Novela ZFPPIPP-G, Odvetnik, 2016, št.76). Tudi po oceni višjega sodišča stečajni dolžnik v to kategorijo ne spada.
12. Dolžnikove obveznosti, ki so sorazmerno visoke ter dejstvo, da glede na svojo starost in zdravstveno stanje s svojim delom lahko prispeva k povečanju stečajne mase, ne utemeljujejo skrajšanja preizkusne dobe tako, kot je to predlagal dolžnik.
13. Vsak dolžnik pa si mora v postopku osebnega stečaja, če ni zaposlen, prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujenega dela ni zmožen opravljati in mora mesečno upravitelju poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (prva alineja 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP). Kršitev te dolžnosti je razlog za ugovor proti odpustu obveznosti (403. člen ZFPPIPP). Pri tem bi dolžnika k aktivnosti pri iskanju možnosti zaslužka morala vzpodbujati tudi njegova preživninska dolžnost. Dolžnik ima mladoletnega otroka, ki ga je dolžan preživljati in kot sam navaja, obveznost v višini približno 25.000,00 EUR do Javnega preživninskega sklada.
14. Sodišče pri odločanju o začetku postopka obveznosti ne preverja ovir glede zlorabe pravice do odpusta iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, temveč jih preverja le na podlagi ugovora. Po prvem odstavku 402. člena ZFPPIPP mora upravitelj na podlagi podatkov, ki so mu dostopni, preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Prav tako mora opravljati nadzor nad izpolnjevanjem dodatnih obveznosti, ki jih ima dolžnik v postopku odpusta obveznosti. Če pri opravljanju nadzora ugotovi, da obstaja ovira za odpust obveznosti, mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti. V skladu s 4. točko sedmega odstavka 400. člena pa sodišče upnike že z oklicem o začetku postopka odpusta obveznosti pozove, da naj do poteka preizkusnega obdobja vložijo ugovor proti odpustu obveznosti, če menijo, da obstajajo ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP.
15. Ker pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa od reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121.členom ZFPPIPP) na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.