Jedro

Edino pravno sredstvo zoper odredbo je ugovor, o katerem odloča agencija.

Pravno sredstvo proti sklepu o stroških je tožba, s katero začne vlagatelj postopek sodnega varstva.

Izrek

I. Tožba proti odredbi se z a v r ž e. II. Tožba proti sklepu se z a v r n e.

Obrazložitev

Potem, ko je izvedla nadzor po 68. členu Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS št. 56/99; v nadaljevanju: ZTVP), je tožena stranka naložila tožeči stranki: - z odredbo izvedbo ukrepov za odpravo nepravilnosti, do katerih je prišlo v zvezi z dolžnostjo poročanje tožeče stranke po 62. in sledečih členih ZTVP, - s sklepom povračilo stroškov nadzora v višini 500.000,00 SIT.

Odredbo in sklep izpodbija tožeča stranka s tožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj toženi stranki naloži, da odredbo odpravi. Odpravi pa naj tudi sklep o povračilu stroškov. Ker je po določbah Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS št. 30/93... 6/99; v nadaljevanju: ZGD) majhna družba, njeni vrednostni papirji pa do 7.2.2000 niso kotirali na borzi, meni, da ji po 53. členu ZGD ni treba dati letnega poročila v revizijo.

V odgovoru na tožbo predlaga tožena stranka zavrnitev tožbe.

V delu, v katerem izpodbija tožeča stranka odredbo, tožba ni dovoljena, v delu, v katerem izpodbija sklep o stroških pa tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 352. člena ZTVP je pravno sredstvo proti odredbi ugovor, ne pa tožba, s katero začne subjekt nadzora postopek sodnega varstva. To izhaja tudi iz tretjega odstavka 325. člena ZTVP. Tožba proti odredbi torej ni dovoljena, zato jo je sodišče zavrglo (drugi odstavek 324. člena ZTVP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu - Ur. list RS št. 59/97...70/2000).

Razlogi, s katerimi utemeljuje tožbo proti sklepu o stroških, so razlogi, ki bi jih tožeča stranka lahko uveljavljala v ugovoru zoper odredbo, o katerem bi odločala agencija, ni jih pa mogoče upoštevati pri preizkusu utemeljenosti tožbe proti sklepu o obveznosti plačila stroškov agencije. Razlogov, relevantnih za preizkus pravilnosti in zakonitosti sklepa o stroških, tožeča stranka ni navedla. Sodišče tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora po 330. členu ZTVP paziti po uradni dolžnosti. Glede na drugi odstavek 309. člena ZTVP v zvezi z drugim odstavkom 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS štev. 80/99 in 70/2000) mora zato tožeča stranka stroške postopka plačati. Zato je sodišče tožbo zoper sklep o stroških zavrnilo.

Glede na tožbene navedbe, ki za odločitev niso pomembne, sodišče, izven zgoraj navedenega, na podlagi podatkov v spisu ugotavlja, da je tožeča stranka javna družba po 8. členu ZTVP. Kot takšna ima pravico, da se z vrednostnimi papirji, katerih izdajatelj je, trguje na organiziranih trgih za trgovanje z vrednostnimi papirji. To pa sta ne samo borzni, ampak tudi prosti trg (drugi odstavek 9. člena ZTVP). Morebitni umik vrednostnih papirjev iz borznega trgovanja zato ne pomeni, da je družba prenehala biti javna družba po določbah ZTVP. Za javne družbe pa velja glede obveznosti revidiranja letnih poročil poleg določb ZGD še poseben predpis - Zakon o trgu vrednostnih papirjev.