Jedro

Ker je nepremičnina na podlagi prostorskega plana opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, je potrebno tudi odškodnino zanjo določiti kot za nezazidano stavbno zemljišče. Glede na s prostorskim planom spremenjen status zemljišča, ga namreč ni več mogoče ocenjevati kot kmetijsko zemljišče in ugotavljati, kakšno vrednost bi to doseglo na trgu kot kmetijsko zemljišče.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v točki 1 in 2 izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V preostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v nerazveljavljenem delu v točki 3 izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki 1 izreka odločilo, da se nasprotnemu udeležencu odvzame lastninska pravica za parcelo 497/11 njiva v izmeri 120 m2, vpisano pri vl. št. 1003 k.o. .. v korist Republike Slovenije, Ministrstvo za promet in zveze. V točki 2 izreka je odločilo, da je predlagateljica za razlaščeno zemljišče dolžna plačati nasprotnemu udeležencu nadomestilo v znesku 228.375,00 SIT v 30 dneh po izdaji sklepa, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila. V -točki 3 izreka pa je ugodilo predlogu za predhodno izročitev v posest nepremičnine 497/11 k.o. ..., vl. št. 1003, pred pravnomočnostjo sklepa, pod pogojem, da predlagateljica kot razlastitveni upravičenec plača razlaščencu akontacijo odškodnine, ki znaša najmanj 75% vrednosti nepremičnine iz 2. točke izreka tega sklepa.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje določilo odškodnino za zemljišče po cenitvi izvedenca kmetijske stroke, kljub temu, da je v obrazložitvi ugotovilo, da gre ( po uradnem potrdilu pristojnega upravnega organa) za nezazidano stavbno zemljišče, katero je namenjeno izgradnji ceste. Odločba je nezakonita in v nasprotju z določbami Zakona o g-raditvi objektov. V zvezi z navedenim sodišče izvaja konstrukcijo o tem, da bi naj ( v nasprotju z mnenjem izvedenca gradbene stroke) zemljišče ne doseglo cene gradbenega zemljišča, temveč kmetijskega zemljišča, kar pa je v nasprotju s samim zakonom, saj gre za Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. l. 44/97; v nadaljevanju ZSZ), za razlastitev za primer gradnje gradbenega objekta, ter je tudi po prostorskih dokumentih zemljišče opredeljeno uradno kot nezazidano stavbno zemljišče. Prav tako ni aktivne legitimac-ije predlagatelja, saj predlagatelj ni Republika Slovenija kot pravna oseba, temveč Direkcija za ceste. Predlagatelj svojega predloga za predhodno izročitev nepremičnine v posest pred pravnomočnostjo sklepa sploh ni ustrezno argumentiral. Sodišče ni upoštevalo dejstva, to je s strani nasprotnega udeleženca vložene tožbe v upravnem sporu zoper Ministrstvo za okolje in prostor in s katero je izkazano dejstvo, da še ni pravnomočne in dokončne rešitve o predhodnem vpr-ašanju, katero zemljišče tako po obsegu ko-t tudi v naravi, je sploh lahko predmet razlastitvenega postopka. Sodišče pa tudi v dokaznem postopku ni ugotavljalo in preverilo dejstva, da se je z nezakonito odločitvijo o razlastitvi dejansko preprečil dostop nasprotnega udeleženca do njegovih preostalih parcel, kljub temu, da je vseskozi na ta problem opozarjal, niti ni ugotavljalo pogojev in odškodnine v smislu 2. odstavka čl. 24 ZSZ.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba nima prav, ko pravi, da ni podana aktivna legitimacija predlagatelja. Iz vloženega predloga za razlastitev namreč jasno izhaja, da je predlagateljica Republika Slovenija kot pravna oseba.

Prav tako se ni mogoče strinjati z navedbami pritožbe o tem, da je vložena tožba v upravnem sporu ovira za vodenje razlastitvenega postopka, saj iz omenjene tožbe ne izhaja, da bi tam obravnavana zadeva pomenila predhodno vprašanje v predmetni razlastitveni zadevi.

Pritožbeno sodišče pa ni tudi moglo upoštevati -nespecificiranih dejanskih navedb pritožbe o tem, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogojev in odškodnine v smislu 2. odstavka 24. člena ZSZ.

Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožbo glede določitve odškodnine za nepremičnino, ki je predmet razlastitve. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da iz izdanega potrdila občine Domžale z dne 12.6.1998 izhaja, da je parcela 497/11 k.o. ... nezazidano stavbno zemljišče. ZSZ v 2. členu določa, da je nezazidano stavbno zemljišče zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov. Iz potrdila Občine Domžale, Oddelka za prostor in varstv-o okolja, pa je razvidno, da je parcela 497/11 opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče na podlagi prostorskega plana, to je dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale, objavljenega v Uradnem vestniku Občine Domžale, št. 10/97. Tako tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma o statusu zemljišča, ki je predmet razlastitvenega postopka. Ker gre torej za nezazidano stavbno zemljišče (ki je imelo takšen status že ob izdaji sklepa o začetku razlastitvenega postopka), je potreb-no tudi odškodnino zanj določiti kot za stavbno zemljišče. Ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za nezazidano stavbno zemljišče, bi torej moralo tudi sodnemu izvedencu naložiti, da zemljišče oceni glede na njegov status kot nezazidano stavbno zemljišče. Glede na s prostorskim planom spremenjen status zemljišča, ga namreč ni več mogoče ocenjevati kot kmetijsko zemljišče in ugotavljati, kakšno vrednost bi to doseglo na trgu kot kmetijsko zemljišče. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo v točki 1 in 2 izreka ter v skladu s 3. točko 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu naložiti, naj oceni zemljišče kot nezazidano stavbno zemljišče ( višina odškodnine za odvzeto nepremičnino pa se v skladu z 2. odstavkom 26. člena ZSZ določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka), šele takrat bo namreč dejansko stanje popolno ugotovljeno in šele takrat bo mogoče materialnopravno pravilno odločiti o zahtevku.

Pritožba pa ni utemeljena v delu, ko se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je ugodilo predlogu razlastitvenega upravičenca za predhodno izročitev nepremičnine v posest razlastitvenemu upravičencu pred pravnomočnostjo sklepa (točka 3 izreka sklepa). Pritožbeno sodišče meni, da so bili za takšno odločitev sodišča prve stopnje izpolnjeni vsi pogoji, predpisani v 37. členu ZSZ in se v celoti strinja tudi z razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je le to utemeljilo svojo odločitev. Sodišče prv- e stopnje je takšno odločitev sprejelo na podlagi ustrezno obrazloženega predloga predlagatelja, zato ne držijo pritožbene navedbe, ki trdijo nasprotno. V tem delu je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep potrdilo ( 2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l.RS, št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l.SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.