Jedro

Že zato, ker sporni zapis ni naveden v izpodbijanem sklepu, ampak predhodnem procesnem sklepu, omenjeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne more biti upošteven. Neutemeljen pa bi bil tudi, če bi bil tak zapis v izpodbijanem sklepu, saj glede na odločitev sodišča prve stopnje ne gre za zapis odločilnega dejstva, torej dejstva, ki bi lahko vplivalo na sprejeto odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek sprejema osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.

2.Oseba je po odvetniku vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da osebo odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike v ... Navaja, da iz obvestila direktorja o sprejemu osebe brez privolitve na oddelek pod posebnim nadzorom izhaja, da ima duševno motnjo, s katero ogroža svoje zdravje in si povzroča škodo, iz sklepa o uvedbi postopka sprejema pa izhaja, da ima oseba demenco in je situacijsko neorientirana. Slednje ne izhaja iz nobene druge dokumentacije v spisu, kar pomeni, da o odločilnih dejstvih obstoji nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi temi listinami. To kaže na bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja še, da oseba ob podpisu soglasja ni mogla razumeti pomena in posledic danega soglasja, ki zato ne more biti odraz njene volje, saj je bila vidno pod vplivom zdravil. Sodišče zato njene izjave ne bi smelo upoštevati. Drugačno mnenje izvedenke je pavšalno.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)1 . Po navedenem določilu je vselej podana bistvena kršitev določb postopka, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Pritožnik navaja, da je v sklepu o uvedbi postopka naveden zapis diagnoze bolezni, ki ne izhaja iz nobene druge dokumentacije. Že zato, ker sporni zapis ni naveden v izpodbijanem sklepu, ampak predhodnem procesnem sklepu, omenjeni očitek bistvene kršitve določb postopka ne more biti upošteven. Neutemeljen pa bi bil tudi, če bi bil tak zapis v izpodbijanem sklepu, saj glede na odločitev sodišča prve stopnje ne gre za zapis odločilnega dejstva, torej dejstva, ki bi lahko vplivalo na sprejeto odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je postopek v obravnavani zadevi začelo potem, ko je prejelo obvestila direktorja Univerzitetne psihiatrične klinike v ..., o sprejemu osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Kot razlog sprejema je bila navedena duševna motnja, zaradi katere oseba ogroža svoje zdravje in povzroča škodo. Po izdaji sklepa o uvedbi postopka je sodišče prve stopnje obiskalo osebo v oddelku pod posebnim nadzorom in jo zaslišalo v prisotnosti sodne izvedenke psihiatrične stroke in odvetnika. Oseba je ob obisku izjavila, da se z zadržanjem na omenjenem oddelku strinja in podala še pisno privolitev v sprejem. Sodna izvedenka je pregledala osebo in njeno medicinsko dokumentacijo in v svojem izvidu navedla, da je oseba že dvanajstič sprejeta v psihiatrično bolnišnico zaradi poslabšanja njene osnovne bolezni, bipolarne efektivne motnje z manično simptomatiko, po opustitvi zdravil v domačem okolju. Ugotovila je, da oseba po obrazložitvi razume, da še vedno potrebuje zdravljenje, da potrebuje ureditev terapije, da razume pomen in posledice podanega soglasja in da je ta odraz njene prave volje. Glede na takšne dejanske ugotovitve je prvostopenjsko sodišče v skladu s četrtim odstavkom 62. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) pravilno ustavilo postopek.

6.Zadržanje osebe, ki zaradi bolezni ogrožajo sebe ali druge v psihiatrični bolnišnici proti njeni volji, je mogoče le v primeru, ko bolnik zaradi duševne bolezni ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. V takšnih primerih država po sodišču nadomesti bolnikovo odločitev o zdravljenju. V obravnavanem primeru odločitev sodišča ni bila potrebna, saj je oseba privolila v svoje zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Da oseba razume, da še potrebuje zdravljenje, ureditev terapije in da je njena privolitev v zdravljenje odraz njene prave volje, je ugotovila sodna izvedenka psihiatrične stroke, torej strokovnjakinja, ki je edina kompetentna za podajanja takšne ocene. Trditev pritožnika2 o nepravilnosti izvedenkine ocene je brez kakršnekoli strokovne podlage, zato ne more biti upoštevna.

7.Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

8.Stroški odvetnika se krijejo iz sredstev sodišča. O priglašenih odvetnikovih stroških pritožbe bo zato odločilo prvostopenjsko sodišče, ki bo pri tem upoštevalo tudi njihovo potrebnost (1. odst. 155. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).

-------------------------------

1V skladu z 30. členom ZNP-1 odloča sodišče o zadevah po ZDZdr v nepravdnem postopku.

2Odvetnik osebe na naroku ni imel nobenih pripomb na izvedenkino mnenje.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-15 Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 62, 62/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.