Videonadzor po ZVOP-2

Datum

23.03.2023

Številka

07121-1/2023/394

Kategorije

Pooblaščene osebe za varstvo podatkov - DPO, Pravne podlage, Skupni upravljavci, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli več vaših vprašanj v zvezi z izvajanjem videonadzora po določbah ZVOP-2.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka IP nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašimi vprašanji.

1.Videonadzor javnih površin

V zvezi z vašimi vprašanji glede izvajanja videonadzora na javnih površinah vas napotujemo na že izdelano mnenje IP, ki je dostopno na sledeči spletni povezavi: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/videonadzor-javnih-povr%C5%A1in-1677224569 (mnenje št. 07121-1/2023/256).

V zvezi z vašim vprašanjem glede tega, kdo lahko skladno z določbo tretjega odstavka 80. člena ZVOP-2 v zasebnem sektorju izvaja videonadzor, pa pojasnjujemo, da iz te določbe izhaja, da lahko videonadzor na javnih površinah v zasebnem sektorju izvaja le pooblaščeno varnostno osebje, torej osebje, ki je izrecno pooblaščeno za take naloge. Gre torej za osebe, ki so znotraj upravljavca (oziroma pogodbeno) izrecno pooblaščene za naloge izvajanja videonadzora. Za take naloge je v primeru izvajanja videonadzora na javnih površinah lahko pooblaščen tudi npr. direktor (kar je drugače kot pri neposrednem spremljanju dogajanja pred kamerami, ki snemajo delovna mesta (glej določbo četrtega odstavka 78. člena ZVOP-2), pri katerem izhajajoč iz namena izvajanja takega videonadzora, tega ne sme izvajati neposredno nadrejeno osebje in tudi ne npr. direktor).

2.Skupno upravljanje videonadzornega sistema

V primeru izvajanja videonadzora pogosto prihaja do skupnega upravljanja, ugotavljanje, ali gre v določenem primeru za skupno upravljanje ali ne pa je odvisno od presoje, ali je pri določeni obdelavi osebnih podatkov (videonadzor predstavlja posebno obliko obdelave osebnih podatkov) udeleženih več upravljavcev, ki skupaj določijo namen in način obdelave osebnih podatkov. Pri tem velja izpostaviti, da skupni upravljavci nimajo nujno vedno enakih vlog ali enakovredno porazdeljenih odgovornosti. Tako so lahko skupni upravljavci vključeni v določene stopnje obdelave osebnih podatkov in v različnem obsegu. Tudi nameni in sredstva niso vedno nujno enaki, morajo pa biti skupno določeni. Delitev odgovornosti morajo skupni upravljavci določiti z dogovorom, ki mora jasno odražati vloge in odgovornosti vsakega skupnega upravljavca, še posebej glede vprašanja izvrševanja pravic posameznikov in obveščanja posameznikov o obdelavi osebnih podatkov.

Več o skupnem upravljanju si lahko preberete na podstrani IP o skupnem upravljanju, kjer je navedenih tudi nekaj praktičnih primerov: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/skupni-upravljavci.

3.Kaj v smislu 5. točke četrtega odstavka 75. člena ZVOP-2 pomeni možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo?

Navedeno pomeni, da morajo biti o taki ureditvi in funkcionalnosti posamezniki jasno seznanjeni v obvestilu o izvajanju videonadzora; tovrstne informacije pa so lahko posameznikom glede na določbo petega odstavka 76. člena ZVOP-2 na voljo tudi zgolj na spletni strani (pri čemer mora obvestilo o izvajanju videonadzora vsebovati spletno povezavo do spletnega mesta, kjer so te informacije objavljene). Gre pa zgolj za primeroma navedeno obliko t.i. neobičajne nadaljnje obdelave.

4.Ali se na obvestilo o uvedbi videonadzornega sistema v skladu s 4. točko četrtega odstavka 76. člena ZVOP-2 navede kontaktne podatke DPO upravljavca, ali mora biti to druga pooblaščena oseba upravljavca?

Navedena točka določa, da morajo biti na obvestilu (oziroma na spletnih straneh) posameznikom o izvajanju videonadzora objavljeni kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, in sicer vselej, kadar takšna oseba obstaja. Navedena določba se torej nanaša le na tiste upravljavce, ki so pooblaščeno osebo za varstvo podatkov dolžne imenovati in po mnenju IP ta določba ne predstavlja obveznosti določitve pooblaščene osebe za varstvo podatkov v vseh primerih izvajanja videonadzora, ampak jo je obvezno določiti le v tistih primerih, ki jih določata 37. člen Splošne uredbe in 45. člen ZVOP-2. Seveda pa lahko posamezen upravljavec/obdelovalec vselej prostovoljno določi pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, četudi njeno imenovanje ni obvezno.

5.Ali se snemanje notranjosti delavnice (servis opreme strank) obravnava kot izvajanje videonadzora delovnih prostorov (ker v teh prostorih zaposleni/serviserji običajno delajo)? Ali se v tem primeru (snemanje znotraj delovnih prostorov) lahko utemeljuje s tem, da je to nujno potrebno zaradi varovanja premoženja strank (opreme, ki se servisira) in premoženja upravljavca (v smislu, da se na videonadzorni kameri vidijo poškodbe, ki jih je imela oprema pred servisom in po servisu in se tako lahko zavrne neutemeljene zahtevke strank)?

Snemanje notranjosti delavnice, v kateri zaposleni pri upravljavcu običajno delajo, se po mnenju IP vsekakor šteje za videonadzor na delovnem mestu, zato mora tak videonadzor zadostiti zahtevam iz 78. člena ZVOP-2, kar pomeni, da je zakonito uveden le v primeru, kadar lahko upravljavec izkaže, da je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Prepovedano je snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZVOP-2. Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami je dopustno le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca. Delodajalec mora zaposlene pred začetkom izvajanja videonadzora vnaprej pisno obvestiti o njegovem izvajanju in se pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom.

Odločanje o nujnosti in potrebnosti uvedbe videonadzora mora torej slediti zgoraj navedenim namenom, upravičenost pa mora presoditi delodajalec sam, in sicer mora vedno presojati od primera do primera. Delodajalec bi moral torej v vsakem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposleni ne bi bili podvrženi snemanju, saj gre za invazivni poseg v zasebnost delavca.

6.Ali bi se lahko površina notranjosti prodajalne obravnavala kot javna površina v skladu z ZUreP-3 in ZVOP-2?

Glede na pojasnjeno v pod 1. točko navedenem mnenju IP, se notranjost prodajalne najverjetneje ne more obravnavati kot javna površina, sploh z ozirom na dejstvo, da notranjost prodajalne za zaposlene v tej prodajalni predstavlja njihovo delovno mesto, in mora biti videonadzor takega prostora že iz tega razloga podvržen strogim pogojem iz 78. člena ZVOP-2.

7.Ali je dovoljen videonadzor blagajne?

Videonadzor znotraj delovnih prostorov je skladno z določbo 78. člena ZVOP-2 dopusten le izjemoma, če je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Glede videonadzora blagajne bi upravljavec lahko zatrjeval nujnost uvedbe takega videonadzora zaradi varnosti premoženja, pri čemer bi skladno z načelom sorazmernosti pri tem moral zajeti čim ožje področje. Navedeno izhaja tudi iz že ustaljene inšpekcijske prakse IP.

Lep pozdrav.

Pripravila

mag. Eva Kalan Logar, vodja državnih nadzornikov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka