Jedro

Ker tožnica v svoji prošnji ni navedla lastništva nepremičnin, pri čemer razlog za to niti ni pomemben, saj zakon ne zahteva (več) namena, je tožena stranka po mnenju sodišča utemeljeno štela, da je tožnica relevantne podatke o svojem nepremičnem premoženju zamolčala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe zoper odločbo GURS, Območne geodetske uprave Ptuj, št. 02112-240/2009-2 z dne 19. 9. 2012 v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 3532-65/2013/2-0064114 z dne 30. 10. 2013 v zadevi zemljiškega katastra in hkrati odločil, da tožnica 6 mesecev od prejema te odločbe ne more zaprositi za dodelitev BPP. V svoji obrazložitvi se sklicuje se na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), na katere je oprl svojo odločitev. Po vpogledu v evidenco GURS je ugotovil drugačno premoženjsko stanje kot ga je tožnica navedla na obrazcu za dodelitev BPP, saj je ugotovil, da ima tožnica v lasti nepremičnine s parc. št. 142, k.o. … (vinograd 2.079 m2) v vrednosti 1.473,00 EUR, parc. št. 143, k.o. … (njiva 651 m2) v vrednosti 691,00 EUR, parc. št. 22, k.o. … (dvorišče 288 m2, stavbišče 104 m2) v vrednosti 30.740,00 EUR in parc. št. 144/2, k.o. … (pašnik 126 m2) v vrednosti 115,00 EUR, ki pa jih v prošnji ni navedla. Tožnica je bila zato pozvana, da se o ugotovitvah organa izjasni. Na poziv organa je pisno odgovorila, da je v vlogi pozabila napisati parc. št. in je priložila posestni list. Ker je torej tožnica v svoji prošnji zamolčala, da ima v lasti nepremično premoženje, je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožnica v „pritožbi“, ki jo je sodišče obravnavalo kot tožbo in dopolnitvi tožbe navaja, da od navedenih parcel nima nobenega dohodka, da tudi že 30 let nima vinograda in da je njen dohodek zgolj pokojnina v znesku 162,00 EUR. Ne držijo navedbe v izpodbijani odločbi, da je zamolčala podatke o nepremičnem premoženju, saj teh podatkov morda ni navedla v vlogi za odobritev brezplačne pravne pomoči zaradi starosti in neznanja, je pa priložila posestni list z dne 1. 12. 1999, iz katerega so razvidne vse nepremičnine v njeni lasti.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Predmet sodne presoje v obravnavanem primeru je odločitev tožene stranke, s katero je le-ta prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi določb 20. člena ZBPP zavrnila in hkrati odločila, da tožnica ne more zaprositi za brezplačno pravno pomoč v roku nadaljnjih 6 mesecev.

Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave o premoženjskem stanju prosilca, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če da prosilec v izjavi neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more zaprositi za BPP (peti odstavek 20. člena ZBPP). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.

Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in podatkov v spisu je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita. Tožena stranka je v postopku ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja z vpogledom v podatke GURS, ugotovila, da je tožnica lastnica zgoraj navedenih nepremičnin, ki pa jih v svoji vlogi ni navedla. Tožnica je bila pred izdajo odločbe o ugotovitvah organa, kot jih je le-ta ugotovil po uradni dolžnosti, obveščena in ji je bila dana možnost, da se o tem izjasni. V pisnem odgovoru je navedla, da je v svoji prošnji pozabila napisati parcelne številke in je priložila posestni list. Ker torej tožnica v svoji prošnji ni navedla lastništva nepremičnin, pri čemer razlog za to niti ni pomemben, saj zakon ne zahteva (več) namena, je tožena stranka po mnenju sodišča utemeljeno štela, da je tožnica relevantne podatke o svojem nepremičnem premoženju zamolčala.

Ker je tožena stranka utemeljeno štela, da je tožnica pomembne podatke o svojem nepremičnem premoženju v svoji prošnji zamolčala oziroma neresnično navedla, je na podlagi neresničnih podatkov njeno prošnjo za dodelitev BPP na podlagi določb 20. člena ZBPP utemeljeno zavrnila in hkrati utemeljeno odločila, da tožnica v roku 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev BPP. Na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati navedba, da je (po pozivu organa, da se o njegovih ugotovitvah izjasni) k dopolnitvi vloge priložila posestni list o nepremičninah v njeni lasti, saj morajo biti vsi relevantni podatki navedeni že v sami vlogi.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.