Jedro

Preizkus skladnosti po prvem odstavku 17. člena ZIZ z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom, v katerem je opredeljenih več posameznih obveznosti, je mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek (npr. konta kredita), opredeljen na določen presečni dan, po posameznih obveznostih. Sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ).

Upniku naklonjeno procesno ravnovesje v izvršbi lahko pride v poštev šele takrat, ko je jasno, ali ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu. Tak preizkus je pri notarskem zapisu, ki mora izpolnjevati pogoje iz 4. člena Zakona o notariatu (ZN) in tudi pogoje primernosti iz 21. člena ZIZ, zaradi praviloma opisne (pogodbene) narave obveznosti, ki iz njega izhajajo, še posebej zapleten, zaradi česar je tudi zahteva po določni opredelitvi posameznih obveznosti s strani upnika toliko strožja. Če gre za kreditno razmerje, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnikov R.S., G.S. in M.S., zanje razveljavilo sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrnilo. Pri tem je odredilo izbris zaznambe izvršbe nepremičnin, glede katerih je bila dovoljena izvršba, in naložilo upniku, da povrne dolžnikom ugovorne stroške z zamudnimi obrestmi.

2. Upnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti in posplošeno uveljavlja vse pritožbene razloge. V bistvenem meni, da ni bil dolžan specificirati skupnih zneskov 129.983,30 EUR in 88.239,99 EUR, ki jih izterjuje glede dveh kreditov, zapisanih v neposredno izvršljivem notarskem zapisu. Dodaja, da jih ni pojasnil, ker se mu glede na pavšalne navedbe dolžnikov v ugovoru ni zdelo potrebno. Strinja se sicer, da mora sodišče preizkusiti skladnost z izvršilnim naslovom, vendar je mnenja, da bi ga moralo sodišče pozvati, da obveznosti podrobneje opredeli, razpisati narok in izvesti predlagana zaslišanja dolžnikov in direktorja upnika. V nadaljevanju podaja specifikacijo obeh skupnih zneskov (za konto št. 700.864 - notarski zapis SV 1020/98 in konto št. 700.872 - notarski zapis SV 1022/98), ki jih obrestuje še z obrestmi v višini 13,75% od dne 28. 5. 2009 do plačila, tako, da v švicarskih frankih (CHF) navaja ločeno zneske izplačanega kredita, plačil kreditojemalcev, rednih in zamudnih obresti in stroškov. V dokaz prilaga k pritožbi specificirana kontna izpiska v nemškem jeziku. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžniki v odgovoru na pritožbo ponavljajo stališče sodišča prve stopnje, da upnik ni ustrezno razdelal skupnega zneska za izterjevana kredita. Pri tem opozarjajo, da je tudi sedanji prikaz obveznosti v pritožbi nepravilen, upnik pa je tudi neupravičeno obrestoval v glavnici kapitalizirane obresti. Navajajo opravljena plačila in predlagajo zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje v svojo obrazložitev, v odgovor na pritožbene navedbe pa še dodaja:

6. Sodišče druge stopnje je že večkrat poudarilo, da je preizkus skladnosti z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom, v katerem je opredeljenih več posameznih obveznosti, po prvem odstavku 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek (npr. konta kredita), opredeljen na določen presečni dan, po posameznih obveznostih. Pri tem je opozorilo, da mora sodišče opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen (primerjaj tudi Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003), trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Pojasnjeno stališče je zaslediti tudi v pravni teoriji (primerjaj J. Ljubimski, Bančne skrivalnice neposredno izvršljivih kreditnih obveznosti v izvršbi, Pravna praksa, št. 41-42/2011, str. 9, J. Ljubimski, Sodišče kot bančni servis, Pravna praksa, št. 10/2012 str. 10, A. Ekart, Razlogi za zavrnitev izvršilnega predloga na podlagi notarskega zapisa v: Zbornik 1. dnevi nepravdnega in izvršilnega prava, GV Založba, Ljubljana 2012, str. 53-56).

7. Drugačno upnikovo stališče v pritožbi, da mu ob posplošenem ugovoru ni treba razdelati skupnega zneska, je zmotno. Breme obrazloženega nasprotovanja je dopustno naložiti dolžniku šele, ko upnik ustrezno opredeli svoje navedbe glede obveznosti. Takšno stališče temelji tudi na uresničevanju dolžnikove ustavne pravice do izjave (22. člen Ustave). Dolžnik bo lahko dejansko uresničil pravico do izjave in se v ugovoru učinkovito branil šele, ko bo seznanjen z vsebino skupnega zneska, ki se izterjuje.

8. Upniku naklonjeno procesno ravnovesje v izvršbi lahko pride v poštev šele takrat, ko je jasno, ali ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu. Tak preizkus je pri notarskem zapisu, ki mora izpolnjevati pogoje iz 4. člena Zakona o notariatu (ZN) in tudi pogoje primernosti iz 21. člena ZIZ, zaradi praviloma opisne (pogodbene) narave obveznosti, ki iz njega izhajajo, še posebej zapleten, zaradi česar je tudi zahteva po določni opredelitvi posameznih obveznosti s strani upnika toliko strožja. Če gre za kreditno razmerje, kakor je obravnavani primer, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja, pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...). Kakor pravilno opozarja že sodišče prve stopnje, kapitaliziranje obresti v skupnih zneskih nikakor ne sme ostati prikrito.

9. Tudi upnikova pritožbena graja, da ga sodišče prve stopnje ni opozorilo na pomanjkljivosti njegovih navedb, ni utemeljena. Sodišče je sicer zavezano izvesti procesno vodstvo tudi v izvršilnem postopku, vendar ta obveznost sodišča odpade, če na pomanjkljivosti opozori že nasprotna stranka. Upnik mora računati, da bo sodišče sprejelo argumente nasprotne stranke, zato v takem primeru opozorilo sodišča ni potrebno (N. Betetto v: L. Ude in A. Galič (red.), Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 592). Iz ugovora dolžnikov v obravnavani zadevi jasno izhaja, da se o skupnih zneskih ne morejo izjasniti, ker ti niso razdelani, kar je glede na upnikovo lastnost strokovnjaka zadoščalo, da tudi brez posebnega opozorila sodišča odločitev o zavrnitvi predloga zaradi pomanjkljivih navedb o obveznostih, ki niso omogočale uvodoma pojasnjenega preizkusa skladnosti, zanj ne more predstavljati presenečenja.

10. Neutemeljeno je tudi upnikova zahteva po izvedbi naroka, saj se ta v izvršilnem postopku izvede le, če sodnik presodi, da je ta potreben (prvi odstavek 29.a člen ZIZ). Ko že upnikove navedbe o obveznostih niso bile ustrezne, izvajanje dokazov, ki so lahko le v funkciji dokazovanja zatrjevanih dejstev, ni bilo na mestu (smiselno 212. in 213. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), s tem pa je tudi odpadla potreba po naroku.

11. V pritožbi podana specifikacija skupnih zneskov in tudi priložena kontna izpiska so neupoštevne pritožbene novote, ko upnika zmotno naziranje, da specifikacije ni bil dolžan navesti v odgovoru na ugovor, do kasnejšega navajanja ne opravičuje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Nenazadnje pa listine v tujem jeziku brez prevoda sodišče ne sme upoštevati (drugi odstavek 226. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ko sodišče druge stopnje tudi ni našlo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ), odločitev o stroških dolžnikov pa je odpadla, saj jih niso priglasili.