Jedro

ZUP določa, da sme organ vlogo zavreči šele, če ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, kar pomeni, da mora preden zavrže vlogo storiti vse, da ugotovi, kateri organ je zanjo pristojen. V predmetni zadevi pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je Komisija pred njegovo izdajo poskušala ugotoviti, ali je pristojen za odločanje o tožničini pritožbi kakšen drug organ in kateri.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja opr. št. ... z dne 25. 11. 2009 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi 1. točke 2. odstavka 35. člena in 1. odstavka 39. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Uradni list RS, št. 63/07, 65/08) zaradi nepristojnosti zavrgla pritožbo tožnice zoper odločitev Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije glede dodelitve kadrovskega stanovanja. V obrazložitvi navaja, da je po pregledu spisovne dokumentacije in veljavnih predpisov ugotovila, da ni pristojna sprejeti pritožbe tožnice zoper odločitev Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije glede dodelitve kadrovskega stanovanja. V skladu s 1. odstavkom 35. člena ZJU odloča komisija za pritožbe iz delovnega razmerja o pritožbah zoper odločitev o pravicah ali obveznosti iz delovnega razmerja javnega uslužbenca in zoper kršitve pravic iz delovnega razmerja. Pri tem na podlagi 1. odstavka 33. člena ZJU pravice in dolžnosti delodajalca v organu državne uprave in v upravi lokalne skupnosti izvršuje predstojnik. Ker po njenem mnenju v konkretnem primeru ne gre za pravico iz delovnega razmerja v smislu ZJU, prav tako pa tožnici ni bil izdan sklep oziroma v Stanovanjskem pravilniku ni predvidena možnost pritožbe na Komisijo za pritožbe, se izreka za nepristojno.

V tožbi tožnica navaja, da se je dne 13. 7. 2009 prijavila na razpis za dodelitev službenih stanovanj v najem. Stanovanjska komisija Vlade RS je dne 12. 10. 2009 podala informacijo o rezultatih razpisa, iz katerega je razvidno, da je zbrala skupno 226 točk. Na rezultate razpisa je tožnica podala pritožbo, saj meni, da bi ji na podlagi določil Stanovanjskega pravilnika moralo biti upoštevano namesto 226 točk skupno 312 točk. Do nepravilnega vrednotenja števila točk je prišlo po mnenju tožnice zaradi nepravilnega upoštevanja delovne dobe pri državnem organu. Ker je pravico do kadrovskega stanovanja, kar je bilo predmet razpisa, šteti tudi kot pravico iz delovnega razmerja, je tožnica na podlagi 24. člena ZJU podala pritožbo. Tožena stranka ji je dne 10. 12. 2009 izdala izpodbijani sklep, s katerim se njena pritožba glede dodelitve kadrovskega stanovanja zaradi nepristojnosti zavrže. Tožnica je prepričana, da je takšna odločitev tožene stranke nepravilna in zmotna. Med pravicami, ki jih ima tožnica iz delovnega razmerja, je tudi pravica, da pridobi kadrovsko stanovanje. Službena stanovanja v lasti RS so pod enakimi pogoji, kot jih določa Stanovanjski pravilnik in razpis za dodelitev službenih stanovanj v najem, na razpolago zaposlenim javnim uslužbencem in tudi tožnici. Pravico do dodelitve službenega stanovanja je na podlagi 24. člena ZJU šteti za pravico iz delovnega razmerja in za katero bi moralo biti zagotovljeno tudi pravno varstvo. Že na podlagi 25. člena Ustave RS je pravica do pritožbe zagotovljena vsakomur in tudi v konkretnem primeru. V nasprotnem bi v primeru, da tožnica ne bi imela zagotovljenega pravnega varstva iz delovnega razmerja tudi v zvezi z dodelitvijo službenega stanovanja, prišli v situacijo, ko bi se arbitrarno in brez upoštevanja kakršnihkoli pravil, v konkretnem primeru Stanovanjskega pravilnika, odločalo o dodeljevanju službenih stanovanj. Glede na povedano tožnica sodišču predlaga , da sklep št. ... z dne 25. 11. 2009 odpravi in toženi stranki naloži, da je dolžna odločiti o pritožbi tožnice po vsebini in ji v zakonitem roku posredovati svojo odločitev.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in obrazložitvi. V nadaljevanju opisuje postopek ustanovitve Stanovanjske komisije Vlade in njeno delovanje od leta 1992 dalje ter njen namen. Prvi stanovanjski pravilnik je bil sprejet 7. 8. 1993 zaradi načina poslovanja komisije (6. točka sklepa o ustanovitvi komisije), do takrat pa so se stanovanja dodeljevala brez pravilnika, ob izkazovanju kadrovskih potreb posameznih ministrstev do prosilcev za stanovanja. Od sprejetja prvega pravilnika je bil le-ta večkrat spremenjen in dopolnjen, v času razpisa pa je bil veljavni pravilnik Stanovanjski pravilnik z dne 28. 7. 2009 (uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju Stanovanjski pravilnik). Stanovanjski pravilnik ureja postopek dodeljevanja stanovanj prvenstveno na podlagi kadrovskih kriterijev, ki jih izkazujejo posamezni organi kot delodajalci in ne kot organ oblasti. Pogoj za vložitev vloge za dodelitev stanovanja sicer je sklenjeno delovno razmerje pri organu, za katerega dodeljujejo stanovanja Stanovanjska komisija Vlade, ni pa ta pravica tudi pravica iz delovnega razmerja in v nobenem predpisu kot taka ni bila opredeljena. Tudi sklep o dodelitvi stanovanja ni upravni akt, temveč akt poslovanja delodajalca, ki po prosti presoji odloča, ali uslužbenca tako potrebuje, da mu je pripravljen dodeliti stanovanje (preko točkovnega sistema pravilnika) ali ne ter tako vodi svojo kadrovsko politiko. Ob večjem številu praznih stanovanj Stanovanjska komisija izvede razpis za dodelitev stanovanj. Vloge prosilcev delodajalec točkuje ob upoštevanju svoje kadrovske politike, Stanovanjska komisija pa potrdi skupni prednostni red prosilcev, ki velja 6 mesecev. V skladu s 1. odstavkom 35. člena ZJU odloča tožena stranka o pritožbah zoper odločitve o pravicah ali obveznostih iz delovnega razmerja javnega uslužbenca in zoper kršitve pravic iz delovnega razmerja. Pri tem na podlagi 1. odstavka 33. člena ZJU pravice in dolžnosti delodajalca v organu državne uprave in v upravi lokalne skupnosti izvršuje predstojnik, ker pa v konkretnem ne gre za pravico iz delovnega razmerja v smislu ZJU, prav tako pa tožnici ni bil izdan sklep oziroma v Stanovanjskem pravilniku ni predvidena možnost pritožbe na toženo stranko, se je le-ta izrekla za nepristojno. Glede na navedeno predlagamo, da sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je Komisija vlade Republike Slovenije za pritožbe iz delovnega razmerja zaradi stališča, da je nepristojna za odločanje, na podlagi 1. točke 1. odstavka 35. člena ZJU in 1. odstavka 39. člena ZJU, zavrgla pritožbo tožnice z dne 29. 10. 2009. ZUP, ki ga na podlagi 1. odstavka 39. člena ZJU Komisija uporablja pri odločanju o pritožbah v 4. odstavku 65. člena določa, da organ, ki dobi vlogo po pošti, brzojavno ali po elektronski poti, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, to vlogo brez odlašanja pošlje pristojnemu organu in to sporoči stranki. Če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti. Zakon torej določa, da sme organ vlogo zavreči šele, če ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, kar pomeni, da mora preden zavrže vlogo storiti vse, da ugotovi, kateri organ je zanjo pristojen. V predmetni zadevi pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je Komisija pred njegovo izdajo poskušala ugotoviti ali je pristojen za odločanje o tožničini pritožbi kakšen drug organ in kateri.

Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz tega razloga, se do drugih v tožbi očitanih kršitev ni posebej opredeljevalo. Ker v postopku pred izdajo izpodbijanega akta niso bila upoštevana pravila postopka, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 in izpodbijani upravni akt odpravilo ter zadevo vrnilo upravnemu organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek na podlagi 3. odstavka 64. člena ZUS-1. V ponovljenem postopku mora tožena stranka, kot je navedeno zgoraj, ravnati v skladu z 4. odstavkom 65. člena ZUP.