Jedro

Študijski program Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, ki ga izvaja Univerza v A., se uvršča v področje 581 Arhitektura in gradbeništvo, kot je to mogoče ugotoviti z e-iskalnikom KLASIUS na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije. Ob tem ko je prvostopenjski organ že izhajal iz izhodišča o vsebinski primerljivosti navedenih študijev, pa je mogoče na podlagi arg. a simili ad simile (in na takem sklepanju je prvostopenjski organ tudi že temeljil svojo odločitev v izpodbijani odločbi) izvesti zaključek o tem, da tožnica glede na študij, na katerega je vpisana, izpolnjuje pogoj iz 1. alinee 3. točke Javnega razpisa, in da ni izključena od pridobitve štipendije za študij v tujini glede na 3. odstavek 1. točke Javnega razpisa.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije št. 11010-37/2010-4 z dne 2. 8. 2010 odpravi ter zadeva vrne temu javnemu skladu v nov postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350,00 EUR, povečanem za 20 % DDV, v 15 dneh od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

Obrazložitev

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnice za pridobitev štipendije za študij po programu ... na univerzi .... Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica 26. 5. 2010 vložila vlogo na Javni razpis štipendij za študij slovenskih državljanov v tujini za leto 2010 (Uradni list RS, št. 40/2010, v nadaljevanju: Javni razpis) za pridobitev štipendije za enoletni študij po zgoraj navedenem programu, za študijsko leto 2010/2011. Javni razpis v 3. točki določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat. Organ je na podlagi prijavnice in predloženih dokazil ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 1. alinee 3. točke Javnega razpisa, ki določa, da mora biti kandidat sprejet ali vpisan na dodiplomski ali podiplomski (magistrski ali doktorski) študij s področja naravoslovja, tehnike ali medicine ali podiplomski (magistrski ali doktorski) študij s področja družboslovja ali humanistike, in ne gre za študij umetnosti in kulture. Tožnica se je prijavila za štipendijo za podiplomski magistrski študij v tujini po zgoraj navedenem programu, ki je študij konservatorstva in ki se skladno z 2. odstavkom 1. točke Javnega razpisa, ki določa, da se za uvrstitev smeri študija v področje izobraževanj upošteva klasifikacijo Statističnega urada Republike Slovenije KLASIUS-P, uvršča na področje 21 Umetnost. Iz informacije o študijskem programu, ki jo je predložila tožnica, izhaja, da gre za študij konservatorstva, in kateri so obvezni predmetni/moduli (in njihova kratka vsebina), ki jih mora tožnica opraviti. Organ ugotavlja, da se podoben študij na podiplomski ravni (doktorski študij) izvaja tudi v Republiki Sloveniji, in sicer na Univerzi v A., in sicer gre za podiplomski študijski program Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine (tretja stopnja) s specializacijo Tehnike in materiali v konservatorstvu, katerega cilj je izobraževanje strokovnjakov na področju restavratorstva in konservatorstva, kateri bodo s teoretsko – praktičnega vidika visoko kvalificirani predvsem v poznavanju strukturalnih značilnosti ali lastnosti materialov, načrtovanju diagnostičnih raziskav in izbire posegov ter organizacije gradbišča, uporabi in izvajanju analitičnih tehnik in naprav na področju restavratorstva in konservatorstva. Ta študij je prav tako uvrščen v kategorijo 21 Umetnost klasifikacije KLASIUS-P. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 14. 1. 2011 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ v celoti pritrjuje odločitvi in tudi razlogom za odločitev prvostopenjskega organa.

Tožnica vlaga tožbo iz razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Tožnica se strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da je podiplomski študij po programu, na katerega je vpisana tožnica, glede na vsebinske lastnosti oziroma študijski program podoben študiju na Univerzi v A. po programu Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, s specializacijo na področju Tehnike in materiali v restavratorstvu. Nepravilna pa je ugotovitev, da navedena študijska programa spadata oziroma se po klasifikaciji KLASIUS-P, ki je bila z razpisom določena kot relevantna za dodelitev štipendije za študij v tujini, uvrščata v kategorijo 21 Umetnost, za katero dodelitev štipendije na podlagi Javnega razpisa ni mogoča. Tožnica pojasnjuje, da je študij konservatorstva po programu ... na univerzi ... tehnični študij in ne študij umetnosti, in se na podlagi navedenega uvršča v kategorijo 58 Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo, in ne v kategorijo 21 Umetnost. V isto kategorijo je uvrščen tudi primerljiv študij konservatorstva s specializacijo na področju Tehnike in materiali v restavratorstvu Univerze v A., tako po relevantni KLASIUS-P kot tudi mednarodni ISCED field klasifikaciji (58 – architecture and building). Tožnica dalje pojasnjuje, da klasifikacija KLASIUS-P temelji na mednarodni klasifikaciji ISCED field, ki se do druge klasifikacijske ravni (to je dvomestne kode) ujemata (morali bi se), pri obeh pa je uvrstitev v posamezni klasifikacijski razred pogojena s strogimi pogoji, ki jim mora posamezni študijski program vsebinsko ustrezati, da se v posamezno klasifikacijo oziroma kodo lahko uvrsti in nato akreditira. Navedeno v Republiki Sloveniji ureja Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (v nadaljevanju: NAKVIS), postopek akreditacije posameznega programa pa se začne na fakulteti, nadaljuje na univerzi in zaključi na NAKVIS. Fakulteta mora pri pripravi programa natančno pripraviti vse zahtevano gradivo, določiti pa mora tudi KLASIUS kodo, pri čemer je dolžna upoštevati načela za razvrščanje v posamezno kodo ter Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, posamezni program pa ob upoštevanju vseh vnaprej določenih pravil ter meril skupaj s kodo KLASIUS-P na koncu sprejme in potrdi Svet, ki deluje v okviru NAKVIS. Iz navedenega je mogoče sklepati, da je klasifikacija dodeljena ustrezno glede na vsebino posameznega študijskega programa in torej ni v diskreciji posamezne fakultete, ampak mora ustrezati vnaprej določenim standardom. Tožnica meni, da bi bilo ustrezno oziroma smiselno, da sodišče za potrebe tega postopka pri oceni narave študija tožnice upošteva tudi naravo oziroma program, vsebino ter podatke o študiju v A. (ki se dejansko izvaja na dislocirani enoti v Benetkah), in sicer ob upoštevanju pravnega argumenta o sklepanju iz podobnega na podobno, kot je sicer pri odločanju o pravici do pridobitve štipendije organ v postopku že ravnal. Obe navedeni klasifikaciji torej študija tožnice, ob upoštevanju predlaganega sklepanja iz podobnega na podobno, ne uvrščata med umetnost, ampak v kategorijo arhitekture, urbanizma in gradbeništva. Podatki o navedenem jasno izhajajo tudi iz vseh javno dostopnih evidenc o visokošolskih programih v RS. Po podatkih na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo iz razvida visokošolskih zavodov, seznama za leto 2010, glede na podatke na dan 20. 12. 2010 izhaja, da je pod zap. št. 117 študij Ekonomike in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine Univerze v A. glede na študijsko področje po ISCED uvrščen v kategorijo 58. Prav tako je na strani navedenega ministrstva dostopen statističen podatek o Mreži visokošolskih zavodov in študijskih programov v Republiki Sloveniji 2010 z dne 27. 9. 2010, v katerega je vključen tudi doktorski študij Ekonomike in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine in je po KLASIUS-P uvrščen v študijsko področje 58 Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo. Tudi Univerza v A. potrjuje dejstvo, da je program Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine opredeljen po področju ISCED 58 ter tudi po Frascatijevi klasifikaciji spada med tehniške in družboslovne vede. Tožnica nasprotuje zaključku prvostopenjskega organa, da je njen študij študij umetnosti. Tožnica je v RS uspešno končala študij Krajinske arhitekture, ki je prav tako študij tehnične narave (in se prav tako uvršča med študije, klasificirane v kodo 58), na študij v tujini pa se je vpisala izključno z namenom specializacije za določeno področje v okviru že pridobljene izobrazbe in ni želela študija s povsem drugega področja umetnosti. Po zavrnitvi vloge za pridobitev štipendije je tudi s strani univerze ... pridobila dokazilo o naravi svojega študija, iz katerega prav tako jasno izhaja, da je njen študij tehničen in se ne uvršča med študije s področja umetnosti. O uvrstitvi programa študija tožnice v ustrezno področje izobraževanja po kriterijih KLASIUS-P prvostopenjski organ evidentno ni zbral zadosti oziroma nobenih podatkov, zaradi česar je dejansko stanje, ki je bilo podlaga za njegovo odločitev, nepravilno ugotovljeno in na tej podlagi nepravilno odločeno. Tožnica poudarja, da je potrebno pri uvrstitvi posameznega študijskega programa v določeno klasifikacijo upoštevati tudi njegovo vsebino in ne le formalnega naziva. Res je sicer, da je možen tudi študij konservatorstva in restavratorstva kot študij umetnosti (koda 21 KLASIUS-P), vendar pa je slednji tudi po vsebini študijskega programa temu primeren in se s študijem tožnice ne more primerjati, kar bi organ v postopku moral preveriti in upoštevati, pa to ni bilo storjeno. Tožnica predlaga izvedbo dokazov z vpogledom v listine, na katere se v tožbi sklicuje ter s poizvedbo pri NAKVIS o akreditaciji posameznih programov ter po potrebi dodatno poizvedbo v zvezi z naravo študija tožnice ter zaslišanje tožnice. Sodišču predlaga, naj po izvedbi predlaganih dokazov izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpravi ter mu zadevo vrne v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila v programu, s katerim si je prvostopenjski organ pomagal pri razvrščanju študijskih programov vlagateljev v Republiki Sloveniji po KLASIUS-P klasifikaciji, v trenutku odločanja o vlogi tožnice za pridobitev štipendije za študij slovenskih državljanov v tujini za leto 2010 napaka. Prvostopenjski organ je na podlagi poizvedbe pri NAKVIS-u naknadno ugotovil, da se izobraževalni študijski program Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine na Univerzi v A. uvršča skladno s klasifikacijo KLASIUS-P v kategorijo 58 Tehnika. Glede na navedeno tožena stranka pritrjuje tožbenim navedbam tožnice.

Tožba je utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil vlogo tožnice na Javni razpis za pridobitev štipendije za študij po programu ... na univerzi ..., ob razlogovanju, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 1. alinee 3. točke Javnega razpisa, ker se študij tožnice po obvezni klasifikaciji Statističnega urada Republike Slovenije KLASIUS-P uvršča v področje 21 Umetnost, kamor se uvršča tudi podoben študij na podiplomski ravni v Republiki Sloveniji, na Univerzi v A., Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine.

Tožnica se strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da gre za vsebinsko primerljiva študija, ne pa z njegovo ugotovitvijo, da se študij po programu Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, ki ga izvaja Univerza v A., uvršča po obvezni klasifikaciji KLASIUS-P v področje 21 Umetnost. Sodišče ji v tem pritrjuje. Študijski program Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, ki ga izvaja Univerza v A., se namreč uvršča v področje 581 Arhitektura in gradbeništvo, kot je to mogoče ugotoviti z e-iskalnikom KLASIUS na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije. Enako izhaja iz potrdila Univerze v A., ki ga je tožnica priložila pritožbi, da se navedeni študij uvršča po ISCED klasifikaciji (na tej mednarodni klasifikaciji KLASIUS-P temelji ter je do druge klasifikacijske ravni z njo neposredno primerljiv – kot izhaja iz spletne strani Statističnega urada RS) na področje 58. Tako pa je sicer navedla v odgovoru na tožbo tudi tožena stranka, da gre namreč za tehnični študij, ter se pri tem sklicevala na naknadno opravljeno poizvedbo prvostopenjskega organa pri NAKVIS. Ob tem ko je prvostopenjski organ že izhajal z izhodišča o vsebinski primerljivosti navedenih študijev, pa je tudi po mnenju sodišča mogoče na podlagi arg. a simili ad simile (in na takem sklepanju je prvostopenjski organ tudi že temeljil svojo odločitev v izpodbijani odločbi) izvesti zaključek o tem, da tožnica glede na študij, na katerega je vpisana, izpolnjuje pogoj iz 1. alinee 3. točke Javnega razpisa, in da ni izključena od pridobitve štipendije za študij v tujini glede na 3. odstavek 1. točke Javnega razpisa; podlago za tak zaključek pa predstavljajo tudi podatki v potrdilu univerze ... z dne 6. 10. 2010 - da študij, na katerega je vpisana tožnica, šteje za tehnični študij ter ne študij s področja umetnosti - ki ga je tožnica priložila pritožbi.

Iz povedanega tako izhaja, da je prvostopenjski organ v postopku za izdajo izpodbijane odločbe nepravilno ugotovil dejansko stanje, v posledici tega pa tudi nepravilno uporabil materialnopravne določbe Javnega razpisa, na podlagi katerih je v zadevi odločil. Glede na to je sodišče tožbi moralo ugoditi na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1) ter izpodbijano odločbo odpraviti, zadevo pa na podlagi 3. ter v smislu 4. odstavka tega člena vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral ta organ upoštevati navedena stališča sodišča glede postopka ter podano pravno mnenje glede uporabe materialnega prava, pa tudi dokazila, ki jih je tožnica priložila pritožbi, nato pa o vlogi tožnice za pridobitev štipendije ponovno odločiti.

Stroškovnemu zahtevku tožeče stranke pa je sodišče ugodilo na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožnici priznalo stroške postopka v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07) .