Jedro

Kot upravičen vzrok zamude se štejejo samo okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti jih odkloniti oziroma, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sporu majhne vrednosti na podlagi določbe tretjega odstavka 454. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ker je tožena stranka zahtevala razpis obravnave, ki pa se je ni udeležila in upravičene odsotnosti ni z ničemer izkazala. Sodba je bila toženi stranki vročena s fikcijo vročitve 8. aprila 2014. Tožena stranka je 16. aprila 2014 poslala priporočeno po pošti sodišču z vlogo, ki jo je naslovila: Ugovor zoper sklep o sodbi -VL i Pg 291/2013, v kateri je navedla, da je zaradi službene poti odgovorne osebe D. Č., dan pred razpisano obravnavo podala prošnjo za preložitev naroka, pri čemer ji je bilo s strani sodišča istega dne telefonično rečeno, da bo opravičilo upoštevano. Zahtevala je razpis obravnave z možnostjo prisotnosti in navedla, da se bo v nasprotnem primeru pritožila na Višje sodišče. Sodišče prve stopnje je ugovor glede na njegovo vsebino štelo za predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli.

3. Zoper sklep je tožena stranka vložila laični ugovor (pravilno pritožba), v katerem sodišče poziva, da zaradi obstoja opravičljivih razlogov ponovno razpiše narok, na katerem bo imela možnost razjasniti okoliščine spora.

4. Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

5. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (116. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6. Kot upravičen vzrok zamude se štejejo samo okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti, niti jih odkloniti oziroma, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti(1).

7. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da so trditve tožeče stranke glede upravičenosti vzrokov neutemeljene in da niso izpolnjeni pogoji za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje s ponovnim razpisom naroka za glavno obravnavo. Tožena stranka nujnosti in neodložljivosti službene poti njenega direktorja ni z ničemer izkazala, čeprav je bila o naroku pravočasno obveščena. Da (domnevno) opravljena službena pot dejansko ni bila nujna in neodložljiva, pa nenazadnje priznava tudi sama tožena stranka, ko v pritožbi navaja, da „v kolikor bi vedela, da sodišče naroka ne bo preložilo, bi službeno pot izpustila in bi se naroka udeležila“.

8. Glede smiselno podanih očitkov, da ni mogla predvideti, da sodišče njeni prošnji za preložitev naroka ne bo sledilo, pa je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da je 21. 2. 2014 tožena stranka prosila za preložitev naroka, ki pa mu sodišče ni ugodilo, ker je ocenilo, da razlog za preložitev ni bil utemeljen. Iz navedenega izhaja, da sodišče prve stopnje naroka ni preložilo (prvi odstavek 115. člena ZPP), pri čemer pa drži, da tožene stranke ni obvestilo, da njenemu predlogu ni ugodilo in je narok dne 25. 2. 2014 opravilo v njeni odsotnosti. Zato je višje sodišče presojalo, ali je imela tožena stranka na podlagi zatrjevanih informacij, ki jih je dobila po telefonu, tudi upravičen razlog za sklepanje, da bo narok preložen. Ker tožeča stranka v pritožbi trdi, da je bila po telefonu informirana, da bo (verjetno) dobila na podlagi vloge – opravičila na razpisani narok drugi termin za narok, o drugem terminu pa ni bila obveščena(2), se v konkretnem primeru izkaže, da na podlagi zatrjevane informacije o postopanju še ni imela nobenega razloga za sklepanje, da je sodišče narok preložilo na drug čas, pač pa le, da je odločitev o preložitvi naroka odvisna od upravičenosti razloga za preložitev naroka. Ker nobenega obvestila o preložitvi naroka ni prejela, se je morala zavedati posledic neudeležbe, na katere je bila opozorjena v vabilu. Vzrok za nepristop na narok ni na strani sodišča pač pa na njeni strani. Zato je zmotno njeno stališče, da se naroka dne 25. 2. 2014 ni udeležila iz upravičenega vzroka na strani sodišča in da bi moralo zato sodišče z novim razpisom naroka toženi stranki omogočiti, da se ga udeleži. 9. Ker torej tožena stranka ni izkazala utemeljenih razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, to je upravičenosti vzroka izostanka z naroka in ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) A. Galič, Pravdni postopek – Zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 477 – 478. (2) Če sodišče narok preloži, takoj naznani kraj in čas novega naroka (tretji odstavek 115. člena ZPP).