Jedro

Terjatev občine iz naslova stroškov institucionalnega varstva za zapustnike, stroškov pokopa in mrliškega ogleda zapustnika, v kolikor ta predstavlja pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki se financira iz proračunskih sredstev občine, predstavlja terjatev, v zvezi s katero ZD v 128. čl. določa, da omejuje dedovanje po zapustniku do višine vrednosti prejete pomoči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju po pokojnem J. K. ugotovilo, da zapuščina zapustnika obsega hranilno vlogo zapustnika, ker pa zapustnik ni napravil oporoke, je prišla v upoštev kot zakonita dedinja II. dednega reda zapustnikova sestra K. G., katero je sodišče tudi razglasilo kot zakonito dedinjo zapustnika do celote zapuščine. Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da se upnik O. Š. s priglašeno terjatvijo iz naslova plačila stroškov institucunalnega varstva za zapustnika, stroškov pokopa in mrliškega ogleda v znesku 1.930,53 EUR napoti na pravdo, saj zakonita dedinja ni priznala njegove v zapuščino priglašene terjatve.

Zoper sklep o dedovanju se je pravočasno pritožila O. Š. V pritožbi je uveljavljala pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi. Navajala je, da je prijavljeno terjatev izkazovala z dokazi in da nasprotuje nepriznanju njene terjatve s strani dedinje. Predlagala je, da ob upoštevanju njene terjatve sodišče prve stopnje ponovno razpiše zapuščinsko obravnavo, na katero naj povabi tudi O. Š., da se bodo tam lahko z dediči dogovoril o načinu poravnave priglašene terjatve.

Zakonita dedinja na pritožbene trditve ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Terjatev občine iz naslova povračila stroškov institucionalnega varstva za zapustnika, stroškov pokopa in mrliškega ogleda zapustnika, v kolikor ta predstavlja pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki se financira in proračunskih sredstev občine, predstavlja terjatev, v zvezi s katero Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 128. čl. določa, da omejuje dedovanje po zapustniku, to pa do višine vrednosti prejete pomoči. To pomeni, da zapustnikovo premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja ter ob smrti zapustnika ne preide na dediče, ampak postane lastnina občine. Dediči sicer lahko navedeno preprečijo, če se zavežejo, da bodo oni dajalcu pomoči povrnili vrednost dane pomoči. V takšnem primeru gre dajalcu pomoči zahtevek proti dedičem, ki je zavarovan z zakonito zastavno pravico na zapuščinskih stvareh (čl. 128/III ZD).

Torej je od dedičev odvisno ali bodo dedovali celotno zapustnikovo premoženje ali ne, njihovo nasprotovanje takšni terjatvi pa ne glede na spornost dejstev ali pravnih vprašanj narekuje napotitev na pravdo (po čl. 212/I ZD), saj gre v tem primeru za spor, ki ne izvira iz dednopravnega razmerja.

Sodišče prve stopnje je ob spregledu določbe čl. 128 ZD zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, potrebno za odločitev o presoji priglašene terjatve občine, za katero je O. Š. že ob njeni priglasitvi smiselno zatrjevala, da je to terjatev po čl. 128 ZD in o tem, kaj spada v zapuščino zapustnika. Pritožničini pritožbi je zato pritožbeno sodišče kot utemeljeni ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 137 ZD).

Sodišče prve stopnje bo tako moralo opraviti ponovno zapuščinsko obravnavo, na katero bo moralo razen ugotovljene zakonite dedinje povabiti tudi O. Š. Na naroku bo moralo presoditi naravo priglašene terjatve občine in v primeru, da gre za terjatev po čl. 128/I ZD, ki bi ji zakonita dedinja nasprotovala (po temelju ali višini), ravnati v skladu z določbo čl. 212/I ZD, v primeru nenasprotovanja in morebitnega dogovora pa tako, kot to določa določba čl. 128 ZD.