Videonadzor v gostinskem lokalu

Datum

13.12.2024

Številka

07121-1/2024/1540

Kategorije

Informiranje posameznika, Video in avdio nadzor, Varnost osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da bi zaradi varnosti v gostinskem lokalu radi uvedli kamere in sicer zaradi varnosti zaposlenih, gostov in varnosti premoženja, saj je v vašem kraju stopnja kriminala zelo visoka (redno se vdira v lokale in napada zaposlene). Zanima vas, kako bi lahko postavili kamere zakonito.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za izvajanje videonadzora mora upravljavec zagotoviti primerno pravno podlago skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo. Če gre v vašem primeru za snemanje dostopa v sam lokal, se lahko izvaja videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore skladno s 77. členom ZVOP-2, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Videonadzor znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le za namene in pod pogoji, ki so opredeljeni v 78. členu ZVOP-2, in sicer kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. O zakonitosti konkretnega videonadzora bi lahko IP presojal zgolj v inšpekcijskem postopku, zato vam z mnenjem podajamo splošna pojasnila.

Pomembno pa je poudariti, da ni dovoljeno redno in brez posebnega razloga pregledovati videoposnetke delavcev ter na ta način nadzorovati njihovo delo in obnašanje. Izvajalec videonadzora bi lahko (glede na namen uvedbe videonadzora) posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

Obrazložitev

Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) ureja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore (77. člen), videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah (80. člen). V vseh drugih primerih mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe, npr. privolitev, izvajanje pogodbe, izpolnitev zakonske obveznosti, itd.

Če gre v vašem primeru za snemanje dostopa v sam lokal, pojasnjujemo, da lahko upravljavci videonadzornega sistema v javnem in zasebnem sektorju skladno z 77. členom ZVOP-2 izvajajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Videonadzor se izvaja brez snemanja delov stanovanjskih stavb, ki niso prostori iz prejšnjega odstavka in snemanja vhodov v stanovanja. O izvajanju videonadzora morajo biti pisno obveščeni vsi zaposleni, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Izrecno je določeno, da je videonadzor dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov.

Nadalje pojasnjujemo, da se lahko videonadzor znotraj delovnih prostorov skladno z 78. členom ZVOP-2 izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi (prvi odstavek). Delodajalec mora torej presoditi, ali je izvajanje videonadzora nujno potrebno za navedene (dopustne) namene in ali za dosego cilja obstajajo milejši ukrepi (kot je npr. nadzor s strani nadrejenega). Nadalje se lahko skladno z drugim odstavkom 78. člena ZVOP-2 videonadzor izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati navedene interese. Videonadzora tako v praksi ni dovoljeno izvajati nad celotnimi delovnimi prostori (npr. nad celotnim lokalom ali nad mizami za goste). Z videonadzorom je nadalje prepovedano snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom tega člena (glej zgoraj). Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami je pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustno le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca. Opozarjamo tudi, da skladno z desetim odstavkom 76. člena ZVOP-2 videonadzora ni dovoljeno izvajati npr. v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. IP vam z nezavezujočim mnenjem podaja le splošne usmeritve in pojasnila, o zakonitosti konkretnega videonadzora bi pa lahko presojal zgolj v inšpekcijskem postopku.

Pojasnjujemo tudi, da mora upravljavec pri konkretni določitvi področja, ki se snema, upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Pomembno pa je poudariti, da ni dovoljeno redno in brez posebnega razloga pregledovati videoposnetke delavcev ter na ta način nadzorovati njihovo delo in obnašanje. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

Pri izvajanju videonadzora po ZVOP-2 bi moral upravljavec zadostiti tudi drugim zahtevam iz ZVOP-2 in Splošne uredbe, npr. objaviti obvestilo o videonadzoru, zavarovati videonadzorni sistem, posameznikom zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov, skladno s 13. členom Splošne uredbe ter urediti pogodbeno razmerje z morebitnim pogodbenim obdelovalcem.

Več usmeritev glede izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora. Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Odgovore na morebitna druga vprašanja lahko preberete v že izdanih mnenjih IP, ki so dosegljiva s pomočjo iskalnikov na: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/ (z izborom ustrezne kategorije, npr. Video in avdio nadzor).

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

Pripravil

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo