Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cpg 1343/98

ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.1343.98 Gospodarski oddelek

plačilo kupnine dokazno breme
Višje sodišče v Ljubljani
26. januar 2000
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Obveznost plačila za dobavljeno vodo nastane, če prodajalec izkaže, da je dejansko dobavil zaračunano količino po dogovorjeni ceni. Tožeča stranka ni dokazala, da je toženi stranki dobavila vodo, ki ji jo je zaračunala, zaradi česar ne obstoji materialnopravni temelj tožbenega zahtevka glede glavnice, v posledici pa tudi glede zamudnih obresti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 97/06066 z dne 28.8.1997 delno razveljavi za glavnico v znesku 304.363,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.5.1997 do plačila ter za izvršilne stroške v znesku 5.618,00 SIT in se tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrne.

V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba v delu, s katerim ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 97/06066 z dne 28.8.1997 za glavnico v znesku 3.207.204,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.5.1997 do plačila ter za izvršilne stroške v znesku 64.613,70 SIT.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki njene nadaljne pravdne stroške v višini 64.613,00 SIT.

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče je po določbi 498. člena ZPP nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 97/06066 z dne 28.8.1997 za glavnico v znesku 3.511.568,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.5.1997 do plačila ter za izvršilne stroške v znesku 70.231,70 SIT. Toženi stranki je naložilo plačati tožeči stranki njene nadaljne pravdne stroške v višini 70.231,70 SIT.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 1. odst. 353. člena ZPP). Po oceni pritožnika tožeča stranka ni predložila nobene dokumentacije, ki se nanaša na uporabo vode, ki je zaračunana v znesku 211.680,00 SIT, zato je fiktiven tudi obračun obresti, ki se nanaša na ta znesek (92.693,40 SIT). Glede tistega dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo zadnjega obroka kupnine iz kupoprodajne pogodbe z dne 1.8.1994 pa pritožnik meni, da tožeča stranka ni opravičena do obresti z revalorizacijo v znesku 865.346,40 SIT, saj to ni bilo dogovorjeno s pogodbo. Pri tem ne gre prezreti, da tožena stranka kljub temu, da je skoraj v celoti plačala kupnino še ni vknjižena v zemljiški knjigi. Tožena stranka bo terjatev v celoti poravnala, ko ji bo tožeča stranka izstavila veljavno vknjižbeno listino.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine, na katere opira sodbo v delu, ki se nanaša na terjatev v višini 304.363,40 SIT. Navedeni znesek se nanaša na dva računa za porabljeno vodo in sicer račun št. 10239 z dne 13.9.1995 v višini 105.840,00 SIT, račun št. 10265 z dne 29.9.1995 prav tako za znesek 105.840,00 SIT ter na obračun zamudnih obresti od obeh računov od zapadlosti do 25.3.1995 v višini 92.683,40 SIT.

Med strankama ni bilo sporno, da se je bila obveznost tožene stranke plačevati mesečno tožeči stranki porabljeno vodo v objektih, ki jih je tožena stranka odkupila od tožeče stranke z pogodbo z dne 1.8.1994. Tožena stranka tega ni oporekala, pač pa je oporekala obsegu zaračunane vode.

Trdila je, da je glede na zaprt sistem hlajenja strojev, ki se nahajajo v teh objektih poraba vode minimalna, zaradi česar naj bi bila računa previsoka in jih je reklamirala.

Glede na takšne trditve je je za odločitev o tem, ali je tožena stranka dolžna plačati vtoževani znesek relevantno, koliko vode je bilo toženi stranki dejansko dobavljeno, po kakšni ceni ter za kakšno časovno obdobje. Ti podatki pa ne izhajajo iz listin, ki jih je predložila tožeča stranka. Iz izpisa z dne 25.3.1997 (A1) je razviden le podatek o neplačanih računih in njihova višina, ni pa razvidno, kakšna je vsebina računov. To tudi ni razvidno iz obračuna obresti, ki se nanaša na zgoraj navedena računa z dne 25.3.1997 (A).

Glede relevantnih dejstev tožeča stranka tudi ni podala nobenih navedb, tiste, ki jih je podala torej, da ni nikoli prejela reklamacije računov, pa so nepomembne. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da tožeča stranka ni dokazala, da bi toženi stranki dobavila vodo, ki ji jo je zaračunala v znesku 211.680,00 SIT, zaradi česar ne obstoji materialnopravni temelj tožbenega zahtevka glede glavnice, v posledici tega pa tudi glede zamudnih obresti (1. odst. 516. člena ZOR). Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo v tem obsegu kot je razvidno iz izreka (2. točka 373. člena ZPP).

Pritožba ni utemeljena v delu, ki se nanaša na znesek 3.207.204,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče v tem obsegu popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje. Pri tem je pravilno zaključilo, da tožena stranka niti ni osporavala obveznosti plačila zadnjega obroka kupnine po pogodbi z dne 1.8.1994 (A4), na kar se navedeni znesek nanaša. Zato je materialnopravno pravilno odločilo, da mora ta znesek plačati. S pritožbenimi navedbami tožena stranka ni uspela izpodbiti pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, saj tudi v pritožbi določno ne osporava ugotovljene obveznosti iz naslova kupnine. Navedbe glede zamudnih obresti in glede zemljiškoknjižne listine pa je tožena stranka prvič podala v pritožbi, zato predstavljajo nedovoljene novote, ki jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo (2. odst. 496.a člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v tem obsegu potrdilo izpodbijano sodbo (368. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče je po določbi 2. odst. 166. člena ZPP odločilo o vseh pravdnih stroških. Sodišče je odmerilo stroške tožeče stranke enako kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje. Ob tem pa je upoštevalo dejstvo, da je bil njen uspeh 92% (1. odst. 154. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia