Jedro

Določba 83. člena KZ resda predvideva možnost spremembe odločbe o vzgojnih ukrepih in nadomestitve prvotno izrečenega ukrepa z drugim ukrepom, kar pa še ne pomeni, da bi se moral mladoletniku v vsakem primeru najprej izreči vzgojni ukrep oddaje v zavod, ki bi se šele v primeru, če ne bi bil uspešen, nadomestil z ukrepom oddaje v prevzgojni dom.

Glede na ugotovljene težave in potrebe mladoletnika, njegovo dosedanje življenje in osebnostne lastnosti, o čemer so podrobno izpovedale priče in sodni izvedenec, pa tudi ob dejstvu, da ob že izrečenem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva ni pokazal sodelovanja, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da se bo le z oddajo v prevzgojni dom lahko zagotovila mladoletnikova pravilna vzgoja. Ob tem se je sodišče prve stopnje izrecno opredelilo tudi do možnosti drugačnega zavodskega ukrepa in obrazložilo, da oddaja v vzgojni zavod za mladoletnika ne bi bila ustrezna, saj lahko zavod kadarkoli zapusti.

Izrek

I. Pritožba zagovornika mladoletnega A. A. se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi 80. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1B mladoletnemu (sedaj polnoletnemu1) A. A. izreklo vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Po prvem odstavku 484. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je oškodovance, to so Zavarovalnica ... za Knjižnico ..., za znesek 278,16 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2019 do plačila, C. C. za znesek 200,00 EUR, trgovina D. za znesek 387,20 EUR in F. d. o. o. za znesek 114,78 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17. 10. 2018 do plačila, napotilo na pravdo. Na podlagi prvega odstavka 484. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka ter stroški zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se je pritožil mladoletnikov zagovornik zaradi zmotne uporabe določil KZ-1 in ZKP ter s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in spremeni sankcijo tako, da mladoletniku izreče vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod, podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Ker je zagovornik v pritožbi zahteval navzočnost na seji pritožbenega sodišča, je slednje razpisalo javno sejo. Na sejo je pristopil mladoletnikov zagovornik, odvetnik ... Obvestilo o seji senata za pritožbeni oddelek okrožnega državnega tožilstva je bilo izkazano, vendar pristojni državni tožilec kljub pravilni obveščenosti na sejo ni pristopil. Pritožbeno sodišče je o seji senata obveščalo tudi mladoletnika, vendar so iz Zavoda za vzgojo in izobraževanje X, kamor je bil mladoletnik nameščen, sporočili, da je mladoletni A. A. na begu in mu zato obvestila niso mogli vročiti. Glede na navedeno in ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 485. člena ZKP, po katerem mladoletnika ni nujno obveščati o seji, njegova navzočnost pa ni bila potrebna, je pritožbeno sodišče sejo senata opravilo na podlagi četrtega odstavka 378. člena ZKP v nenavzočnosti mladoletnika in državnega tožilca.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zagovornik v pritožbi ocenjuje, da niso podani razlogi za izrek vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni zavod. Navaja, da mora sodišče pri izreku takšnega vzgojnega ukrepa upoštevati težo in naravo kaznivega dejanja ter hkrati okoliščino, ali so bili mladoletniku že prej izrečeni vzgojni ukrepi ali kazni. V tem okviru poudarja, da storjena kazniva dejanja v obravnavani zadevi niso bila izjemno huda ali nasilna ter da mladoletni A. A. še ni bil kaznovan in da mu do sedaj še nikoli ni bil izrečen vzgojni ukrep.

6. Pritožbeno sodišče zavrača trditve pritožnika, da mladoletniku še nikoli ni bil izrečen vzgojni ukrep. Kot izhaja iz podatkov spisa in izpodbijanega sklepa, je Okrajno sodišče v Ljubljani v prekrškovni zadevi PR 997/2018 mladoletnemu A. A. predhodno že izreklo vzgojni ukrep nadzorstva Centra za socialno delo, ki je bil, prav zaradi nepripravljenosti sodelovanja mladoletnika, s sklepom z dne 8. 10. 2020 nadomeščen z vzgojnim ukrepom navodil - zdravljenje od odvisnosti od prepovedanih drog v ustreznem zdravstvenem zavodu. O tem sta zaslišana izpovedala tudi predstavnika Centra za socialno delo G. G. in H. H., ki je dodala, da mladoletnika tudi na predpisano zdravljenje na noben način niso mogli spraviti. Mladoletniku je bil torej v drugem postopku že izrečen drugačen, blažji vzgojni ukrep, ki pa očitno ni bil uspešen, na kar se je utemeljeno oprlo tudi sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi (stran 24 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožnik zato z zmotnimi navedbami, da mladoletniku še ni bil izrečen nikakršen vzgojni ukrep in da nihče ne ve, kako uspešen bi bil, ne more izpodbiti prvostopenjske odločitve.

7. Prav tako neuspešno je sklicevanje na 83. člen KZ. Navedena določba resda predvideva možnost spremembe odločbe o vzgojnih ukrepih in nadomestitve prvotno izrečenega ukrepa z drugim ukrepom, kar pa še ne pomeni, da bi se moral mladoletniku v vsakem primeru najprej izreči vzgojni ukrep oddaje v zavod, za katerega se zavzema pritožnik, ki bi se šele v primeru, če ne bi bil uspešen, nadomestil z ukrepom oddaje v prevzgojni dom.

8. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi na podlagi vseh ugotovljenih in relevantnih okoliščin namreč utemeljeno presodilo, da so mladoletniku takoj potrebni učinkovitejši prevzgojni ukrepi, kar v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena KZ utemeljuje izrek najstrožjega vzgojnega ukrepa. Obširno in prepričljivo je obrazložilo, da so pri mladoletnemu A. A. podani utrjeni negativni vzorci obnašanja, tudi agresivnega vedenja, kar je pripisati vzgojni zanemarjenosti mladoletnika, pri čemer ni mogoče spregledati, da ima mladoletnik težave na šolskem področju, v družinskem okolju, z vključitvijo v normalno življenje in z zasvojenostjo s prepovedanimi substancami. Da se izogne ponavljanju, se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje obrazloženim zaključkom prvostopenjskega sodišča, da mladoletnik potrebuje strožje vzgojne ukrepe, ob tem pa celovito obravnavo pri specializirani ekipi strokovnjakov, hkrati pa tudi zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, vse to v strukturiranem okolju, ki ga nudi prevzgojni dom in od koder ne bo imel možnosti bežanja. Glede na ugotovljene težave in potrebe mladoletnika, njegovo dosedanje življenje in osebnostne lastnosti, o čemer so podrobno izpovedale priče in sodni izvedenec, pa tudi ob dejstvu, da ob že izrečenem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva ni pokazal sodelovanja, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da se bo le z oddajo v prevzgojni dom lahko zagotovila mladoletnikova pravilna vzgoja. Ob tem se je sodišče prve stopnje izrecno opredelilo tudi do možnosti drugačnega zavodskega ukrepa in obrazložilo, da oddaja v vzgojni zavod za mladoletnika ne bi bila ustrezna, saj lahko zavod kadarkoli zapusti. Takšni oceni sodišča prve stopnje in tudi izpovedbi predstavnika Centra za socialno delo, da bo A. A. zavod zapustil takoj, ko bo lahko, pa je nenazadnje s svojim ravnanjem pritrdil mladoletnik sam. Iz dopisa Zavoda za vzgojo in izobraževanje X, ki ga je pritožbeno sodišče prejelo zaradi vročanja obvestila o seji mladoletniku, je namreč razvidno, da je mladoletnik iz zavoda, v katerega je bil nameščen na podlagi začasne odredbe družinskega sodišča, pobegnil. 9. Glede pritožbenih navedb, da je pri izbiri vzgojnega ukrepa treba upoštevati tudi težo in naravo kaznivih dejanj, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to ustrezno upoštevalo že sodišče prve stopnje, kar je izrecno omenilo na strani 24 izpodbijanega sklepa. Čeprav držijo pritožbene navedbe, da mladoletnik ni storil izjemno hudih ali nasilnih kaznivih dejanj, pa teže storjenih kaznivih dejanj vendarle ne gre zanemariti, predvsem ob upoštevanju, da je mladoletnik kontinuirano izvršil kar devet kaznivih dejanj, od t. i. male tatvine do vlomnih tatvin in poskusov tatvin, na več načinov in v daljšem časovnem obdobju. To nedvomno izkazuje mladoletnikovo vztrajnost in predrznost ter nakazuje, da je izvrševanje kaznivih dejanj postalo del njegovega življenja.

10. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 80. člen KZ in ob razumno obrazloženi presoji, da so mladoletniku potrebni učinkovitejši prevzgojni ukrepi, ter ob hkratnem upoštevanju narave in teže storjenih kaznivih dejanj ter predhodno izrečenega vzgojnega ukrepa mladoletnemu A. A. utemeljeno izreklo vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom.

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru prvega odstavka 383. člena ZKP ni ugotovilo kršitev v škodo mladoletnika, je pritožbo njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 484. člena ZKP. Ker je bil mladoletniku izrečen vzgojni ukrep, stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

1 Ker je bil obravnavan kot mladoletnik, ga pritožbeno sodišče v nadaljevanju odločbe, kljub dopolnjeni polnoletnosti, naslavlja kot mladoletnika.