17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., metalna nova, d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B. iz Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 146/2005 z dne 8. 11. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1414/2004 z dne 21. 1. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Tožnik je s tožbo zahteval razveljavitev odločitev pritožnice, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu. Zahteval je tudi vrnitev nazaj na delo in povračilo denarnih prikrajšanj. Sodišče prve stopnje je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje sodišče je pritožbi tožnika zoper takšno odločitev delno ugodilo. Odločitev sodišča prve stopnje je delno spremenilo, tako da je razveljavilo drugostopenjsko odločitev pritožnice in ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri pritožnici ni prenehalo po poteku 6 mesecev od vročitve drugostopenjske odločitve, temveč traja do izteka 6 mesecev od dneva vročitve pravnomočne sodbe v tem individualnem sporu. Tožniku je za navedeno obdobje priznalo vse pravice iz delovnega razmerja. Revizijo pritožnice zoper takšno odločitev je Vrhovno sodišče zavrnilo. Strinjalo se je s stališčem Višjega sodišča o nezakonitosti drugostopenjske odločitve pritožnice, ker tožniku ni bilo omogočeno sodelovanje na seji ugovornega organa.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo Višjega sodišča vlaga pritožnica ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi obširno opisuje potek delovnega spora v obravnavani zadevi. Meni, da ugotovljena kršitev postopka pri delodajalcu ne more imeti za posledico nezakonitosti in posledične razveljavitve pritožničine odločitve. Šlo naj bi le za relativno kršitev določb postopka. Ob tem navaja, da veljavna delovnopravna zakonodaja sploh več ne pozna dvostopenjskega postopka pri delodajalcu. Meni tudi, da odločitev sodišča kljub možnosti sodelovanja pritožnika na seji ugovornega organa ne bi bila drugačna. Zatrjuje kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave. Sklicuje se tudi na 14. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) in 1. člen Protokola št. 1 k EKČP.

B.

3.Pritožnica zatrjuje kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave ter kršitev 14. člena EKČP in 1. člena Protokola št. 1 k EKČP. Vsebina 14. člena EKČP je zajeta v načelu enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), vsebina 1. člena Protokola št. 1 k EKČP pa v pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Navedbe pritožnice o kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vsebovanih v EKČP, je zato Ustavno sodišče presojalo v okviru presoje skladnosti izpodbijanih odločitev z omenjenima ustavnima pravicama.

4.Bistveno, kar očita pritožnica sodiščem v tej zadevi, je, da so napačno presodila, da je odločitev pritožnice o zavrnitvi tožnikovega ugovora zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonita, ker tožnik ni imel možnosti sodelovati v ugovornem postopku. Takšne navedbe pomenijo ugovor zmotne uporabe materialnega prava in same po sebi ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preizkuša le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Da bi bilo katero izmed stališč, na katerem temeljijo izpodbijane odločitve, v neskladju s pravico iz 33. člena Ustave, pritožnica ni izkazala. Prav tako ni izkazala, da bi šlo za očitno napačno odločitev, ki bi pomenila neskladje izpodbijanih odločitev s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave kot uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan