Jedro

Toženka je imela kljub izvedenkini napaki pri vabljenju možnost obravnavanja tega dokaza, ki jo je tudi izkoristila, načeli kontradiktornosti in neposrednosti nista bili kršeni. Toženka je namreč po prejemu izvedenskega mnenja predlagala zaslišanje izvedenke, zaradi česar je sodišče izvedenko vabilo na obravnavo. Na njej je izvedenka odgovorila na pripombe in vprašanja strank. Po zaključeni podaji ustne dopolnitve izvedenskega mnenja je toženka predlagala postavitev drugega izvedenca. Tudi temu dokaznemu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo, vendar pa je izvedbo tega dokaza opustilo, ker toženka ni založila potrebnega predujma. Toženka je glede na opisani potek postopka v zvezi z izvedenskim mnenjem imela možnost učinkovitega sodelovanja v postopku.

Obrazložitev

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

O b r a z l o ž i t e v : Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna opustiti odvajanje odplak in meteornih voda s parc. št. 208/5, k.o. K na parc. št. 206/2 k.o. K (1. točka izreka); nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh urediti greznico, kanalizacijo in odvajanje meteornih voda z nepremičnin parc. št. 208/5 k.o. K tako, da se odplake in meteorne vode ne bodo več odvajale na parc. št. 206/2 k.o. K (2. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 940,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka (3. točka izreka).

Zoper izpodbijano sodbo se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila toženka. V pritožbi navaja, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče svojo dokazno oceno oprlo na mnenje izvedenke gradbene stroke ML. Toženka je predlagala izločitev izvedenke, ker je le-ta opravila ogled nepremičnine brez prisotnosti pravdnih strank. Stališče sodišča prve stopnje izključuje pravno načelo kontradiktornosti tudi pri izdelavi izvedenskega mnenja. Izvedenka bi z vabljenjem pravdnih strank lahko ugotovila vzroke razmočenosti zemljišča, s tem bi dejansko stanje stvari tudi popolno in pravilno ugotovila, ne pa da je, brez prisotnosti pravdnih strank, prišla do zaključkov pri katerih je grobo kršila pravila svoje stroke. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo ugotovljenega dejstva, da cevi, ki vodijo na zemljišče tožnikov tečejo od vikenda, katerega lastnica je RP, ki sicer svoj vikend redno in pogosto uporablja. Cevi za odtok meteornih vod tečejo od vikenda RP do vikenda toženke in nato v graben na zemljišče tožnikov. Glede te okoliščine je sodišče prve stopnje v celoti prezrlo izjavo tožnika. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi prepovedi imisij, prenehanja vznemirjanja, odstranitve z vznemirjanjem nastalega stanja in prepovedi vznemirjanj v bodoče, izključno zato, ker je prekludirala rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Tožbeni zahtevek tožeče stranke je tako tudi absolutno zastaral. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker je sodišče prve stopnje svojo dokazno oceno oprlo na mnenje izvedenke gradbene stroke, ki je opravila ogled nepremičnine tudi brez prisotnosti pravdnih strank.

Sodišče druge stopnje sicer ne more pritrditi stališču sodišča prve stopnje o »večji objektivnosti izvedenskega mnenja v primeru ogleda brez prisotnosti pravdnih strank«, vendar navedena pritožbeno uveljavljena opustitev po mnenju sodišča druge stopnje v konkretnem primeru na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivala. Toženka je imela kljub izvedenkini napaki pri vabljenju možnost obravnavanja tega dokaza, ki jo je tudi izkoristila, načeli kontradiktornosti in neposrednosti pa nista bili kršeni. Toženka je namreč po prejemu izvedenskega mnenja predlagala zaslišanje izvedenke, zaradi česar je sodišče izvedenko vabilo na obravnavo. Na njej je izvedenka odgovorila na pripombe in vprašanja strank. Po zaključeni podaji ustne dopolnitve izvedenskega mnenja je toženka predlagala postavitev drugega izvedenca. Tudi temu dokaznemu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo, vendar pa je izvedbo tega dokaza opustilo, ker toženka ni založila potrebnega predujma. Toženka je glede na opisani potek postopka v zvezi z izvedenskim mnenjem imela možnost učinkovitega sodelovanja v postopku. Sicer pa je izvedenka na zaslišanju pojasnila, da so bile vse fotografije, ki so priložene izvedenskemu mnenju posnete ob prvem ogledu ter da se stanje ob nadaljnjih pregledih ni bistveno razlikovalo od stanja ob prvem ogledu. Upoštevala pa je tudi toženkina navajanja, da naj bi bil vzrok imisij vikend RP, zato si je ogledala tudi ta počitniški objekt, za katerega pa ni ugotovila, da bi iz tega počitniškega objekta odtekale fekalne vode. Glede na navedeno, do zatrjevane procesne kršitve ni prišlo. Izvedensko mnenje pa je tudi jasno, logično obrazloženo in prepričljivo, v posledici česar je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno nanj oprlo svojo dokazno oceno.

Sodišče druge stopnje se nadalje v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da z nepremičnin toženke izvirajo vzroki (odplake fekalnih in meteornih vod), ki presegajo običajne krajevne mere. Za takšen zaključek je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage v izvedenih dokazih, zlasti v izvedenskem mnenju (pisnem in njegovi ustni dopolnitvi). Kot edini vzrok za takšno stanje sporne dovozne poti je izvedenka opredelila občasno odtekanje fekalnih vod iz greznice stanovanjskega objekta toženke ter odtekanje meteornih vod s strehe tega objekta in njegove utrjene okolice. Počitniški objekt RP, kot možen vzrok spornih imisij, je izvedenka izključila. Na pritožbene navedbe glede poteka spornih cevi sodišče druge stopnje odgovarja, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje niti trdila ni, da bi imela urejeno odvajanje meteornih vod po ceveh. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izpovedbi priče FV v delu, ko je izpovedal, da ima vikend toženke urejen odtok po ceveh, speljanih od vikenda RP, do vikenda toženke in nato po zemlji MŠ v graben, ne gre verjeti, ker je drugače izpovedala že sama toženka, ko je navedla, da priklop meteornih vod z njenega vikenda na te cevi dejansko ni bil realiziran, kar je v svoji izpovedbi potrdil tudi tožnik, prav tako pa takšna izpovedba priče nasprotuje ugotovitvam izvedenke.

Dejanske ugotovitve so sodišču prve stopnje ob pravilni uporabi materialnopravnih določb Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (5. in 42. člen) nudile vso podlago za ugoditev tožbenemu zahtevku.

Tožeča stranka v obravnavani zadevi ni vložila tožbe zaradi motenja posesti. Utemeljenost svojega zahtevka gradi na temelju pravice in ne na temelju posesti, zato tudi ne pridejo v poštev kratki prekluzivni roki, ki veljajo pri zahtevkih iz naslova motenja posesti. Zahtevek na temelju prepovedi vznemirjanja lastninske pravice pa ne zastara (3. odstavek 42. člena ZTLR), zato so v tej smeri podane pritožbene navedbe neutemeljene. Sicer pa je bilo v obravnavani zadevi že odločeno, da je tožba pravočasna (Sklep Višjega sodišča v Celju z dne 26. 2. 2003; list. št. 24 do 26). Naslovno sodišče se strinja z razlogi, ki so navedeni v obrazložitvi navedenega sklepa in se, v izogib nepotrebnemu ponavljanju, nanje v celoti sklicuje.

Glede na navedeno, in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku, pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 130. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP).

Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Uradni list SFRJ, št. 6/1980 in spremembe, ZTLR.

(2) Uradni list RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP.

(3) Uradni list RS, št. 45/08, ZPP-D.