- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 3042/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.3042.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Kdo je zapustnikov dedič in na koga je v trenutku smrti prešlo zapustnikovo premoženje?Sodišče obravnava vprašanje dedovanja in ugotavlja, da je smrt zapustnika trenutek, ko premoženje preide na dediče, ne glede na kasnejše dogodke.
- Ali lahko kasnejši dogodki vplivajo na dedovanje?Sodišče ugotavlja, da kasnejši dogodki, kot je odkritje dodatnega premoženja, ne vplivajo na vprašanje, kdo je bil dedič ob smrti zapustnika.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker je osrednje vprašanje, na katerega odgovarja sklep o dedovanju, to, kdo je zapustnikov dedič in na koga je v trenutku smrti prešlo zapustnikovo premoženje, je irelevantno, kaj se je z zapustnikovo nepremičnino dogajalo po njegovi smrti.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino spada še premoženje – nepremičnina, parc. št. x, vl. št. y, k.o. B.. Dediči po sklepu o dedovanju so na podlagi zakona zapustničin vdovec M. V., njen sin J. L. in njena hči M. K., vsak do 1/3 zapuščine.
Proti sklepu vlaga pritožbo B. K.. Sodišču predlaga, naj sklep spremeni in za dediče v celoti razglasi B. in D. K.. V pritožbi pojasnjuje, da sta to dejanska dediča in uživalca parcele. Navaja, da je sam kot uživalec te parcele več kot 20 let to upravljal, jo kasneje identificiral in tudi sodišču predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. V prvotnem zapuščinskem postopku ta parcela ni bila zajeta v zapuščino, ker je bila tisti čas v komasacijskem postopku.
Pritožba ni utemeljena.
Dedovanje se uvede s smrtjo zapustnika (1. odstavek 123. člena ZD (1)). Smrt zapustnika je tudi tisti trenutek, v katerem zapuščina preide na dediče. Izdaja sklepa o dedovanju je nato le deklaratorne narave.
V obravnavani zadevi gre za položaj, ko je bilo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najdeno še premoženje, za katerega se v prvotnem zapuščinskem postopku ni vedelo (221. člen ZD). Sodišče je zato postopek opravilo v skladu z določbami 221. člena ZD.
Vendar pa ne slednje ne izrazit časovni zamik ne moreta vplivati na vprašanje, kdo je bil v trenutku zapustničine smrti (dne 5.6.1965 umrle F. V.) njen dedič in na koga je v trenutku njene smrti prešlo premoženje. Pomen sklepa v obravnavani zadevi je le to vprašanje in ne, kaj se je dogajalo kasneje. Predmet odločitve v tem postopku tudi ni bilo reševanje kasnejših zapuščinskih postopkov, zato izpodbijana odločitev v slednje tudi ne posega.
Pritožba torej ni utemeljena. Ob tem tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. V skladu z 2. točko 365. člena ZPP (2) je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
(1) Zakon o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 do Ur. l. RS, št. 83/2001). (2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007, ki se na podlagi 2. odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku še uporablja v tem pritožbenem postopku); ZPP se v zapuščinskem postopku subsidiarno uporablja v skladu z določbo 163. člena ZD.