Jedro

Po podatkih spisa organ za brezplačno pravno pomoč ni ugotavljal, ali je Republika Slovenija svojo terjatev, ki jo ima do nasprotne stranke sploh terjala v skladu z določbo drugega odstavka 46. člena ZBPP. Glede na navedeno je tožena stranka napačno uporabila določbo 48. člena ZBPP in posledično od tožnice neupravičeno oziroma vsaj preuranjeno zahtevala vračilo sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 369/2012 z dne 6. 5. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da mora tožnica povrniti Republiki Sloveniji 1.316,99 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 369/2012 z dne 14. 3. 2012 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitev plačila stroškov izvedenca medicinske stroke v pravdnem postopku III P 617/2011. Na podlagi navedenega so bili izvedenki odmerjeni in plačani stroški za izvedeno brezplačno pravno pomoč v višini 1.316,99 EUR. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica na podlagi sodbe v zadevi III P 617/2011, ki je postala izvršljiva 26. 11. 2014, upravičena do plačila odškodnine v višini 25.500,00 EUR z zamudnimi obrestmi ter do povrnitve stroškov pravdnega postopka v višini 1.528,05 EUR. Glede na navedeno je tožena stranka tožnici dne 25. 1. 2016 postala poziv, da sporoči, ali je prejela plačilo po navedeni sodbi ter jo hkrati opozorila, da bo v primeru, če na poziv ne bo odgovorila, štela, da je plačilo prejela. Ker tožnica na poziv ni odgovorila, je tožena stranka v skladu z določbo 46. in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi z 29. členom ZBPP-C tožnici naložila povračilo stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnica v tožbi ugovarja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, saj dosojene odškodnine ni prejela. Ker gre za negativno dejstvo, bi morala tožena stranka sama ugotoviti nasprotno, to je, da je odškodnino prejela. Da odškodnine ni prejela pa je razvidno iz odredbe Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 281/2015 z dne 4. 3. 2016, s katero je sodišče dolžniku A.A. naložilo predložitev pisnega seznama premoženja, ter iz zapisnika o neuspešnem poskusu rubeža z dne 21. 9. 2016, iz katerega je razvidno, da pri dolžniku ni bilo mogoče najti rubljivih stvari. Po določbi 48. člena ZBPP se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Ker tožnica doslej še ničesar ni dobila, zato tudi ne obstaja njena dolžnost vrnitve. Sicer pa so bile tožnici v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa kršene procesne pravice, ker se ni mogla izjaviti o dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za izdajo odločbe. Prav tako je tožena stranka samovoljno oblikovala domnevo, da molk šteje za priznanje določenega dejstva, za kar pa ni nobene podlage v zakonu. Tako tožena stranka sploh ni imela podlage za izdajo poziva z dne 25. 1. 2016, navedenega poziva pa tožnica tudi ni prejela. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je tožena stranka svojo odločitev oprla na določbi 46. in 48. člena ZBPP v povezavi z 29. členom ZBPP-C. Po navedeni določbi novele se namreč postopek izterjave sredstev, ki jih je upravičencu iz tega naslova dolžna plačati nasprotna stranka, konča po določbah ZBPP. Ta pa v 46. členu določa, da terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče razsodi o stroških, šteje za izvršilni naslov.

6. Navedena določba ureja tako imenovano zakonito subrogacijo v korist Republike Slovenije, saj na podlagi zakona z dnem pravnomočnosti odločitve o stroških postopka terjatev preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, na Republiko Slovenijo. Navedeno pomeni, da s prehodom terjatve Republika Slovenija vstopi v razmerju do nasprotne stranke v položaj upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. V konkretnem primeru je Okrožno sodišče v Mariboru v sodbi III P 617/2011 tožnici priznalo stroške postopka v znesku 1.528,05 EUR. Glede na določbo 46. člena ZBPP pa je navedena terjatev prešla na Republiko Slovenijo do zneska 1.316,99 EUR, kolikor je bilo izplačano iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči. Po citirani zakonski določbi bi tako morala po mnenju sodišča tožena stranka strošek v navedeni višini terjati od nasprotne stranke, ne pa od tožnice, in sicer v skladu z drugim odstavkom 46. člena ZBPP.

7. Po določbi 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Iz navedenega torej izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti le razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroška postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke. Do izterjave stroškov oziroma povrnitve stroškov s strani nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP pa v obravnavnem primeru dejansko še ni prišlo. Po podatkih spisa namreč organ za BPP ni ugotavljal, ali je Republika Slovenija svojo terjatev, ki jo ima do nasprotne stranke na podlagi sodbe III P 617/2011 sploh terjala v skladu z določbo drugega odstavka 46. člena ZBPP.

8. Glede na navedeno je tožena stranka napačno uporabila določbo 48. člena ZBPP in posledično od tožnice neupravičeno oziroma vsaj preuranjeno zahtevala vračilo sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Sodišče je zato zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem je vezana na pravno mnenje sodišča v tej sodbi.

9. Po presoji sodišča pa niso utemeljeni tožbeni ugovori glede kršitve pravil postopka. Tožnica je namreč bila seznanjena z dejstvom, da tožena stranka ugotavlja izpolnjenost pogojev za vračilo izplačanih sredstev iz odobrene brezplačne pravne pomoči ter je bila tudi pozvana, da glede tega predloži ustrezna dokazila. Poziv je bil tožnici vročen v skladu z določbo 87. člena ZUP, zato je nerelevanten tožbeni ugovor, da poziva ni prejela. Tožnici je torej bila dana možnost, da se izjasni o vseh dejstvih, relevantnih za ugotovitev obstoja njene obveznosti za vračilo sredstev. Pri tem pa tudi domneva, da bo tožena stranka njen molk štela za potrditev prejema odškodnine, ni nezakonita, saj prav tožnica razpolaga z dokazili o morebitni izplačani odškodnini.

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu z določbo 25. člena ZUS-1 upravičena do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku, ki v skladu s 3. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu znaša 285,00 EUR, ker je sodišče o zadevi odločilo na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.