Jedro

Sodišče nima pravne podlage za vsebinsko obravnavanje tožbenih ugovorov v zvezi s tožnikovimi trditvami, da so mu bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, ki izhajajo iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerim se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), zato zgolj z navedbo, da so bile kršene določbe 1., 6., 13., 14., 17. člena ter protokol 12 (1, 2) Evropske konvencije, ne more izpodbijati pravilne in zakonite odločitve upravnega organa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo tožene stranke, Bpp 186/2014-8 z dne 17. 7. 2014, je odločeno, da se prošnja A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje za vložitev revizije in pritožbe zoper sodbe Upravnega sodišča RS, Oddelek v Celju, številka IV U 86/2014-7 z dne 27. 5. 2014, IV U 114/2014-6 z dne 27. 5. 2014 in IV U 113/2014-6 z dne 3. 6. 2014, zavrne. V obrazložitvi tožena stranka zelo podrobno navaja določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), na podlagi katerega je tožnik dne 4. 7. 2014 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izreku navedenih zadevah in sicer za vložitev revizije ali pritožbe. Tožena stranka razlaga, da je mogoče vložiti revizijo kot izredno pravno sredstvo po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in kdaj tega pravnega sredstva ni mogoče vložiti. Glede na obširno obrazložitev sodišče teh navedb v sodbo ponovno ne povzema. V zvezi z vložitvijo pritožb pod točkami 13., 14., 15. in 16. izpodbijane odločbe, tožena stranka prav tako zelo podrobno in določno navaja določbe ZUS-1, ki določajo izpolnitev procesnih pogojev za vložitev tega pravnega sredstva.

2. Glede vložitve revizije in pritožbe tožnik tako ne izpolnjuje po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kumulativno določenega pogoja (poleg finančnega pogoja, ki ga tožnik izpolnjuje), da ima zadeva verjetni izgled za uspeh.

3. Tožnik v tožbi navaja, da mu je sodišče s tem onemogočilo uveljaviti pravico, ki jo ima kot oškodovanec, kršene so mu pravice iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (1., 6., 13., 14., 17., ter protokol 12 (1, 2) Evropske konvencije). Navaja še, da ga predsednica Upravnega sodišča žali v točki 7 obrazložitve odločbe, da zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabil pravnega sredstva in da je njegova zahteva v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Tako predsednica sodišča, kot sodnice Upravnega sodišča v Celju so zlorabile Zakon o sodiščih, pravno državo, etiko in moralo, katerim so zavezane s prisego. V sodbi se pravo zlorablja v prid toženi stranki, kot so javno podjetje in DURS, ki so državne inštitucije. Gre za kartelno delovanje državnih inštitucij in javnih podjetij ter Okrožnega sodišča v Ljubljani, Oddelek COVL. Vsak državljan ima pravico, da se mu vrne neupravičen denar. Tako ima pravico podati kazensko ovadbo zoper kršitelje, ker so ga tudi na Policijski postaji v Celju dne 22. 10. 2013 napotili, naj preko sodišča poda kazensko ovadbo. Enako je ugotovila tudi odvetnica, za katero mu je bil odobren en pravni nasvet. Želi si ugodne rešitve.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja;

7. Sodišče nima pravne podlage za vsebinsko obravnavanje tožbenih ugovorov v zvezi s tožnikovimi trditvami, da so mu bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, ki izhajajo iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerim se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Tožnik zgolj z navedbo, da so bile kršene določbe 1., 6., 13., 14., 17. člena ter protokol 12 (1, 2) Evropske konvencije, ne more izpodbijati pravilne in zakonite odločitve v izpodbijani odločbi. Glede trditev, ki se nanašajo na zlorabo sodniškega položaja v postopkih izdanih odločb, sodišče pojasnjuje, da tudi za takšno obravnavanje zatrjevanih tožbenih ugovorov nima zakonske pravne podlage.

8. Glede na to, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.