Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-27/15, Up-124/15

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

2. 4. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Metke Žitnik, Izola, ki jo zastopa Vanja Radanovič, odvetnik v Ljubljani, na seji 2. aprila 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 157. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 45/08, 28/09 in 25/11) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 101. do 110. člena Zakona o zemljiški knjigi se zavrže.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. CDn 397/2014 z dne 9. 12. 2014 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju št. Sdn 1438/2014 (Dn 75260/2014) z dne 6. 10. 2014 se ne sprejme.

4.Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v 1. in 2. točki izreka tega sklepa navedene člene Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Navaja, da je 157. člen ZZK-1 v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ker izključuje sodelovanje predlagateljev zemljiškoknjižnih vpisov v postopku odločanja o ugovoru v primerih, ko je sodniški pomočnik predlogu ugodil kljub pomanjkljivosti predloga iz razloga po 3. točki prvega odstavka 146. člena ZZK-1 in je nasprotni udeleženec ugovarjal zoper sklep o dovolitvi vpisa prav zaradi navedene pomanjkljivosti. Pobudnica meni, da bi v tem položaju ZZK-1 moral dopustiti predlagatelju, da odgovori na ugovorne navedbe nasprotnega udeleženca ali da dopolni vloženi predlog z manjkajočo listino. To naj bi bilo nujno potrebno zaradi zagotovitve enake obravnave predlagateljev, katerih predlogi so bili zavrženi po ugovoru, in predlagateljev, katerih predlogi so bili zavrženi takoj po njihovem predhodnem preizkusu. Za razlikovanje navedenih kategorij predlagateljev pobudnica ne vidi razumnega razloga. Izpodbijana ureditev naj bi bila v neskladju tudi s pravico do kontradiktornega postopka iz 22. člena Ustave, ker sodišču ne nalaga obveznosti, da ugovor nasprotnega udeleženca vroči predlagatelju postopka. Pobudnica meni, da so 101. do 110. člen ZZK-1 v neskladju z načelom enakosti pred zakonom, ker ni mogoča zaznamba izrednega pravnega sredstva, če je zoper pravnomočni sklep zemljiškoknjižnega sodišča vložena ustavna pritožba.

2.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo. Izpodbija sklep Višjega sodišča, ki je potrdilo sklep Okrajnega sodišča, ki je ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in zavrglo predlog pritožnice za vpis zaznambe izbrisne tožbe v zemljiško knjigo, ker pritožnica predlogu ni priložila potrdila pristojnega sodišča o vložitvi in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Navaja, da je bila prikrajšana za človekovi pravici iz 22. in 25. člena Ustave. Sodišče naj pritožnici ne bi omogočilo dopolnitve zemljiškoknjižnega predloga, čeprav imajo tako možnost tisti predlagatelji, katerim sodišče predlog zavrže ob predhodnem preizkusu. Pritožnica kot arbitrarno zavrača argumentacijo Višjega sodišča, da bi lahko manjkajoče potrdilo priložila pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Arbitrarno naj bi bilo tudi stališče Višjega sodišča, da poziv Okrožnega sodišča v Ljubljani (ki ga je pritožnica priložila) ne izpolnjuje pogojev za potrdilo po tretjem odstavku 79. člena ZZK-1.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Členi 101 do 110 ZZK-1 ne učinkujejo neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnica je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti členov 101 do 110 ZZK-1 utemeljevala z vloženo ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Kopru, v katerem pa se Višje sodišče sploh ni oprlo na navedene člene ZZK-1. Zato je bilo treba že iz tega razloga zavreči pobudo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 4. točke izreka.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia