Jedro

Če se storilcu prekrška očita, da je kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, s čim, torej katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezan izvajati v okviru opravljanja dolžnega nadzorstva, ni opravil. Ureditev temeljev odgovornosti odgovorne osebe se je z novelo ZP-1G spremenila le v tem, da je opustitev dolžnega nadzorstva postala enakovredna drugim opustitvam, ki imajo za posledico izpolnitev znakov prekrška.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana odločba o prekršku in sodba spremenita tako, da se postopek o prekršku zoper odgovorno osebo D. P. ustavi.

II.

Stroški tega dela postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja Domžale (prekrškovni organ) je z odločbo z dne 23. 12. 2011 zaradi prekrška po 3. točki prvega odstavka 16. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola (v nadaljevanju ZOPA) pravni osebi D. d. o. o. izrekla globo v višini 2.086,46 EUR .

Z isto odločbo je zaradi prekrška po tretjem odstavku 16. člena ZOPA izrekla globi v višini 417,29 EUR tudi odgovornima osebama pravne osebe D. P. in A. C. Okrajno sodišče v Domžalah je zahtevo storilcev za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper pravnomočno odločbo o prekršku vlaga vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve po tretjem odstavku 56. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Opozarja, da bi v odločbi morale biti navedene konkretne okoliščine glede ravnanja odgovorne osebe D. P. oziroma bi odločba morala utemeljiti, katero dolžnostno ravnanje je D. P. opustil v zvezi z ravnanjem natakarice A. C., ki je dne 30. 7. 2011 prodala alkoholno pijačo opitemu gostu. V izreku odločbe, niti v njenih razlogih, ni navedena nobena opustitev odgovorne osebe, ki bi pomenila konkretizacijo opustitve dolžnega nadzorstva. Za presojo odgovornosti odgovorne osebe po presoji vrhovnega državnega tožilca ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost odgovorne osebe. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo o prekršku spremeni tako, da postopek zoper odgovorno osebo pravne osebe D. P. ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcem in njihovemu zagovorniku A. M., odvetniku v Ljubljani, ki se o njej niso izjavili.

B.

4. Prekrškovni organ v opisu prekrška, ki je vsebovan v izreku izpodbijane odločbe, med drugim navaja, da je D. P. kot odgovorna oseba pravne osebe D. d. o. o. opustil izvajanje dolžnega nadzorstva, s katerim se lahko prepreči prekršek, saj je odgovorna oseba, natakarica A. C., dne 30. 7. 2011 ob 18.45 v gostinskem obratu B. v Domžalah prodala alkoholno pijačo osebi, ki je kazala očitne znake opitosti od alkohola. Z opisanim ravnanjem naj bi D. P. kršil drugi odstavek 7. člena ZOPA in s tem storil prekršek po tretjem odstavku 16. člena ZOPA v zvezi s 3. točko prvega odstavka 16. člena ZOPA.

5. Pravno podlago za odgovornost odgovorne osebe D. P., zakonitega zastopnika pravne osebe D. d. o. o., predstavlja določba prvega odstavka 15. a člena ZP-1. V skladu s citirano določbo je odgovorna oseba odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe. Glede na opis prekrška gre pri D. P. za odgovorno osebo v smislu drugega odstavka 15. člena ZP-1, torej za osebo, ki je pri subjektu iz prvega odstavka tega člena pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek.

6. Po tretjem odstavku 56. člena ZP-1 mora izrek odločbe o prekršku med drugim vsebovati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine). Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da terja opredelitev prekrška opis izvršitvenega dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnaje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Le opis ravnanja, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter hkrati uresničevanje storilčeve pravice do obrambe. Kadar se storilcu prekrška očita, da je kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, s čim je storilec opustil dolžno nadzorstvo, torej katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezan izvajati v okviru opravljanja dolžnega nadzorstva, ni opravil.(1) Čeprav se je stališče sodne prakse izoblikovalo v zvezi z določbami ZP-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZP-1G, ga je mogoče uporabiti tudi v obravnavani zadevi, v kateri se je postopek o prekršku začel po uveljavitvi ZP-1G. Ureditev temeljev odgovornosti odgovorne osebe se z novelo ZP-1G namreč ni spremenila (prim. drugi odstavek prej veljavnega 15. člena ZP-1 in prvi odstavek 15.a člena sedaj veljavnega ZP-1). Sprememba je le v tem, da je opustitev dolžnega nadzorstva postala enakovredna drugim opustitvam, ki imajo za posledico izpolnitev znakov prekrška.(2)

7. Vrhovni državni tožilec utemeljeno opozarja, da iz zgoraj povzetega izreka odločbe o prekršku ne izhajajo konkretne okoliščine v zvezi z odgovornostjo D. P. glede ravnanja druge osebe, to je natakarice A. C., ki je dne 30. 7. 2011 opitemu gostu postregla z alkoholno pijačo. V izreku odločbe o prekršku, niti v njenih razlogih, namreč ni navedena nobena konkretna opustitev odgovorne osebe, ki bi v skladu z uveljavljeno sodno prakso pomenila konkretizacijo materialnega temelja opustitve dolžnega nadzorstva. Zgolj dejstvo, da je do prekrška prišlo, pa za ugotovitev odgovornosti odgovorne osebe ne zadošča. C.

8. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 izpodbijano odločbo o prekršku in sodbo spremenilo tako, da je postopek zoper odgovorno osebo D. P. ustavilo (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

9. V skladu s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1 bremenijo stroški ustavljenega postopka proračun.

Op. št. (1): Prim. npr. odločbo VS RS IV Ips 177/2010 z dne 2. 1.2 2010, IV 40/2012 z dne 29. 5. 2012 in IV Ips 11/2012 z dne 21. 2. 2012. Op. št. (2): Prim. H. Jenull in L. Selinšek, Uvodna pojasnila k ZP-1 z novelama ZP-1F in ZP-1G, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 61-63.