Jedro

V času izdaje izpodbijane odločbe veljavno besedilo Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila je zahtevalo izkazovanje upravičenosti za ukrep zmanjšanja pogostosti vzorčenja in naknadno odobritev s strani pristojnega organa. Izpolnjevanja teh dveh pogojev pa tožeča stranka niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, kar pomeni, da ni izkazala izpolnjevanje pogojev na podlagi katerih bi bila oproščena vzorčenja oziroma bila upravičena zmanjšati pogostost vzorčenja.

V konkretnem postopku je inšpektor ugotovil, da tožeča stranka nima nikjer opredeljeno vzorčenje vode in brisov predmetov, ter da iz Plana vzorčenja za mesnico ni bilo razvidno, kateri proizvod se vzorči, kolikokrat bo vzorec odvzet, iz koliko enot je vzorec sestavljen, na kaj se analizira, kdo poskrbi za realizacijo vzorčenja ter kako je predvidena kontrola vode in površin, ki prihajajo v stik z živili in podobno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

V 4. točki odločbe prve stopnje je upravni organ na podlagi 85. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS, Uradni list RS, št. 93/05) in 18. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, št. 43/07-upb) določil, da mora tožeča stranka v svojem obratu na naslovu TC A. urediti naslednje: - določiti program vzorčenja za proizvedena živila, vodo in vzdrževanja delovnih površin. Kot rok za izvršitev je določil 15. november 2009 in navedel, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, da je v skladu s 1. in 2. odstavkom 55. člena ZVMS dne 11. 9. 2009 kontroliral izpolnjevanje določil Uredb (ES) za izpolnjevanje temeljnih ciljev živilske zakonodaje v TC A., katere nosilec dejavnosti je tožeča stranka. Zapisniško so bile ugotovljene nepravilnosti in sicer med drugim, da nosilec dejavnosti nima jasnega in celovitega programa za dokazovanje izpolnjevanja skladnosti z mikrobiološkimi merili za proizvedena živila za dokazovanje ustreznosti in varnosti postopkov med vsemi stopnjami proizvodnje izdelkov, kar ni v skladu s 4. in 5. členom Uredbe (ES) 852/2004, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v povezavi s 23. členom ZVMS. Preizkušanje meril je določeno v 4. členu Uredbe (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila, ki nalaga proizvajalcem preizkuse na varnost živil in frekvenco vzorčenja ter v Pravilniku o pogojih in načinu zmanjšanja števila vzorčnih enot in pogostnosti vzorčenja klavnih trupov, mletega mesa in mesnih pripravkov (Uradni list RS, št. 57/07, 75/07, v nadaljevanju Pravilnik). Iz pokazanega plana vzorčenj oziroma izdelanega monitoringa vzorčenj za mesnico ni razvidno, kateri proizvod se vzorči, kolikokrat bo vzorec vzet, iz koliko enot je vzorec sestavljen, na kaj se analizira, kdo poskrbi za realizacijo vzorčenja. Iz celovitega plana vzorčenj mora biti poleg živil razvidno, kako je predvidena kontrola vode in površin, ki prihajajo v stik z živili in podobno. Za odpravo omenjene pomanjkljivosti je odrejen ukrep iz 4. točke izreka odločbe in določen rok v skladu s 4. točko 213. čelna Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06 in 126/07, 65/08).

Organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnil in k obrazložitvi prvostopenjske odločbe še dodal, da je v 3. odstavku 4. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. 4. 2004 o higieni živi (v nadaljevanju Uredba ES št. 852/2004) določeno, da morajo nosilci živilske dejavnosti, če je to primerno, sprejeti naštete posebne higienske ukrepe in sicer med drugim tudi vzorčenje in analize (točka e). V 5. odstavku 4. člena Uredbe ES št. 852/2004 je določeno, da kadar ta uredba in Uredba (ES) št. 853/2004 in njeni izvedbeni ukrepi ne opredeljujejo podrobno metod vzorčenja ali analiz, lahko nosilci živilske dejavnosti uporabljajo ustrezne metode, določene v drugi zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji ali če takih metod ni, metode, ki dajejo rezultate, enakovredne dobljenim z uporabo referenčne metode, če so znanstveno veljavne v skladu z mednarodno priznanimi pravili ali protokoli. V 4. členu Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. 11. 2005 o mikrobioloških merilih za živila je določeno, da nosilci živilske dejavnosti z namenom potrjevanja in preverjanja pravilnosti postopkov, izvedenih na podlagi načel HACCP in dobre higienske prakse, izvajajo preizkuse glede mikrobioloških meril, določenih v Prilogi I, kjer je določeno za posamezne vrste živil, na katere mikroorganizme je potrebno vzorčiti, kakšno mora biti število vzorcev in vzorčnih enot, kakšne so mejne vrednosti, kakšno metodo analize je potrebno opraviti in na kateri stopnji se uporablja katero merilo. Nadalje je v 4. členu navedene Uredbe določeno še, da nosilci živilske dejavnosti določijo pogostnost vzorčenja v okviru postopkov, ki temeljijo na podlagi načel HACCP in dobre higienske prakse, ter ob upoštevanju navodil za pripravo živila, razen v primeru, ko je pogostnost vzorčenja določena v Prilogi I. V tem primeru mora biti pogostnost vzorčenja vsaj tolikšna, kot je določeno v Prilogi I. Pogostnost vzorčenja se lahko prilagodi naravi in velikosti živilske dejavnosti, če s tem ni ogrožena varnost živil. V 23. členu ZMVS je določeno, da mora proizvodnja, predelava in distribucija harmoniziranih živil potekati v skladu z Uredbo 178/2002, Uredbo 852/2004, Uredbo 853/2004 in Uredbo 854/2004 ter njihovimi izvedbenimi predpisi oziroma predpisi ministra v skladu s predpisi Skupnosti. Pogoje glede proizvodnje, predelave in distribucije živil, za katere določbe predpisov Skupnosti ne veljajo, predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače. Na podlagi te določbe je pristojni minister izdal Pravilnik. Pravilnik se ne nanaša na vsa vzorčenja, ampak v 2. členu le na salmonelo in v 1. odstavku 3. člena na registrirane in odobrene obrate za proizvodnjo mletega mesa oziroma mesnih pripravkov, katerih mesečni obseg proizvodnje ne presega 10 ton mletega mesa oziroma mesnih pripravkov, pogostnost vzorčenja pa se lahko zmanjša na način, določen v Prilogi I tega Pravilnika. Navedena določba temelji na določbi zadnjega odstavka oddelka Pogostnost vzorčenja klavnih trupov, mletega mesa, mesnih pripravkov in mehansko izkoriščenega mesa Poglavja 3 Priloge I Uredbe ES, št. 2073/2005. Tu je določeno, da če je na osnovi analize tveganja upravičeno klavnicam, ki imajo majhen obseg klanja in obratom, ki proizvajajo mleto meso in mesne pripravke v majhnih količinah, ni potrebno upoštevati zahtev glede predpisane pogostnosti vzorčenja. Takšna odstopanja morajo biti odobrena s strani pristojnega organa. Uredba ES, št. 2073/2005 pa ne določa, da se lahko v določenih primerih vzorčenje ukine, tudi če ne gre za majhne količine mletega mesa in mesnih pripravkov (pod 100 kg mesečno), temveč le, da se lahko zmanjša pogostnost vzorčenj pod pogojem, da je bila predhodno narejena analiza tveganja, vendar pa mora biti zmanjšana pogostnost vzorčenja predhodno odobrena s strani pristojnega organa. Navedeno pomeni, da se Pravilnik uporablja le ob upoštevanju Uredbe ES, št. 2073/2005, ki tudi sama v 12. členu izrecno določa, da je ta Uredba v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Organ druge stopnje meni, da je tožeča stranka napačno razumela vsebino naloženih ukrepov v zvezi z delovnimi površinami, saj ji s 4. točko izpodbijane odločbe ni bilo naloženo vzorčenje oziroma jemanje brisov na delovnih površinah, ampak določitev programa vzdrževanja delovnih površin. Pri določitvi programa za vzdrževanje delovnih površin je dolžna upoštevati določbi 4. in 5. člena Uredbe (ES), št. 852/2004 z dne 29. 4. 2004 o higieni živil, pa tudi ostale določbe te Uredbe, predvsem Poglavje II, kjer so določene obveznosti nosilcev živilske dejavnosti, ki med ostalimi posebnimi higienskimi ukrepi določa tudi vzorčenje in analize v primerih, ko je to potrebno, kateri pa so ti primeri in ostale pogoje, postopke, zadolžene za izvajanje itd., pa naj določa program, katerega sprejem je naložil pritožniku inšpekcijski organ z izpodbijano točko izreka odločbe. Iz Smernic dobrih higienskih navad po načelih sistema HACCP v trgovinski dejavnosti za mesnice in ribarnice, na katero se sklicuje tudi tožeča stranka, razvidno, da se priporoča kontrole kakovosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode v notranjem omrežju v okviru notranje verifikacije (nadzora), to je v vodovodnem omrežju znotraj objekta. V ta namen se priporoča, da se redno izvaja spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode v notranjem vodovodnem omrežju. Navedeno pa pomeni, da mora tožeča stranka v skladu z izpodbijano 4. točko prvostopenjske odločbe vzorčenje vode v notranjem omrežju, ki jo sicer dobiva iz javnega vodovoda, vnesti v ustrezne plane vzorčenj, kjer mora določiti primere, ko je vzorčenje obvezno, kot npr. pri remontu, kot tožnica tudi sicer že izvaja. Tudi druge ukrepe, ki jih navaja v pritožbi in ki jih že izvaja, naj vključi v plan vzorčenj (npr. neustrezni rezultati vzorčenja, izvajalci ipd).

Tožeča stranka vlaga tožbo, v kateri navaja, da je bilo v izpodbijani odločbi napačno uporabljeno materialno pravo. S 4. točko v odločbi se ne strinja, saj 100 % sledi nacionalnemu Pravilniku. Za mesnico ima sprejet Plan vzorčenja, v katerem ima opredeljeno: kaj vzorči, na katere parametre vzorči in pogostnost vzorčenja. V planu nima opredeljene vzorčenje vode in brisov na predmete, saj to Pravilnik ni predvidel. Sledi pa Smernicam dobrih higienskih navad po načelih sistema HACCP v trgovinski dejavnosti za mesnice in ribarnice, v katerih je navedeno: „Voda iz javnega vodovodnega sistema se šteje za pitno. Dokazila o izpolnjevanju zahtev si nosilec dejavnosti lahko priskrbi od upravljalca vodovoda“. Tožeča stranka je takoj po uveljavitvi Pravilnika izdelala interni dokument TAB-09-0051 Načrt vzorčenja v mesnicah in na podlagi tega dokumenta glede na povprečno mesečno proizvodnjo v konkretni mesnici izdelala plan vzorčenja. V mesecu juniju 2009 so za vse mesnice preverili povprečne mesečne proizvedene količine in na podlagi podatkov revidirali plane za vsako mesnico. Pred revidiranjem plana je imela mesnica poleg mesnih pripravkov določeno tudi vzorčenje vnaprej mletega mesa. V revidiranem planu pa vnaprej mletega mesa ni, saj podatki o povprečnih mesečnih količinah (povpr. 79 kg na mesec), ne izkazujejo potrebe po vzorčenju. V skladu z navedenim Pravilnikom vzorčenje vnaprej mletega mesa ni predvideno, ker je povprečna mesečna proizvodnja pod 100 kg, razen v primeru pripravka za neposredno uživanje (npr. tatarski biftek), ko spodnja meja ni določena. Tako ima v navedeni mesnici plan vzorčenja le za mesne pripravke, ki se proizvedejo v mesnici, tatarskega biftka pa ne izdeluje v konkretni mesnici. Katere mesne pripravke v mesnici lahko proizvajajo in so tudi predmet vzorčenja, je določeno v HACCP študiji, pri Opisih mesnih pripravkov. Ob vzorčenjih se mesni pripravki menjavajo. Odvisno tudi, kaj je v mesnici na dan vzorčenja proizvedeno. V planu so določili parametre vzorčenja, pogostnost in tudi vrsto vzorca. Tožeča stranka se zaveda, da je voda lahko velik dejavnik tveganja, zato vzorčenje vode iz notranje napeljave vedno izvede, v primeru „remonta“ ima pa predviden tudi možen korektiven ukrep (KU), ki se izvede v primeru, če se zaporedno pojavljajo neustrezni rezultati vzorčenj. Ti so vsi predpisani v dokumentu TP-09-0031 Vzorčenje v mesnicah. Izpolnjen obrazec, kjer je navedeno, kateri KU so bili izvedeni, so zabeleženi in dokument mora biti priložen k neustreznim analiznim rezultatom v mesnici. Tožeča stranka še poudarja, da ostali veterinarji v Republiki Sloveniji štejejo, da ima tveganje z vodo pokrito, če jim dostavi analizne rezultate javnega vodovoda. Služba interne kontrole in varne hrane ima izdelan poseben računalniški program za zasledovanja frekvenc vzorčenja za vsako mesnico, z upoštevanjem različnih predpisanih pogostnostih vzorčenj za posamezen parameter ter zasledovanje začetne oziroma zmanjšanje pogostnosti vzorčenja v primeru ugodnih rezultatov. Program vzdrževanja delovnih površin se izvaja v okviru Službe za vzdrževanje. Poudarja, da se mesnic ne more enačiti s proizvodnimi živilskimi obrati, zato so bile na nivoju Trgovinske zbornice Slovenije skupaj z VURS izdelane Smernice s ciljem, da se določi tista manjša odstopanja pri izpolnjevanju zahtev iz Uredbe, ki je citirana v izpodbijani odločbi, da lahko v mesnicah, ob upoštevanju dobre higienske prakse, tudi nekaj proizvajajo in pri tem zagotavljajo popoln nadzor nad tveganji. V konkretni mesnici je mesečna proizvodnja vnaprej mletega mesa pod 100 kg, zato v plan vzorčenja vnaprej mleto meso ni vključeno (na podlagi določb Priloge I Pravilnika). Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da naslovno sodišče izpodbijano odločbo št. 06173-1580/2009/2-V521-04 z dne 8. 10. 2009 odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse navedbe v tožbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi svoji odločitvi utemeljujeta organa prve in druge stopnje in se nanje v izogib nepotrebnemu ponavljanju, v celoti sklicuje (ZUS-1, 2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, in nadaljnji). V zvezi s tožbenimi navedbami in ugovori pa dodaja: Sodišče najprej ugotavlja, da tožeča stranka v tožbi navaja, da izpodbija (celotno) odločbo organa prve stopnje, nato pa, tako kot v pritožbi, po vsebini izpodbija in utemeljuje le svoje nestrinjanje s 4. točko izreka prvostopenjske odločbe. Ostalih točk izreka prvostopenjske odločbe ni izpodbijala ne v pritožbi in niti ne v tožbi. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožeča stranka ukrepe, ki so ji bili naloženi v preostalih točkah prvostopenjske inšpekcijske odločbe, tudi že izpolnila. Glede na navedeno sodišče šteje, da tožeča stranka s tožbo izpodbija le 4. točko prvostopenjske odločbe opr. št. 06173/1580/2009/2-V521-04 z dne 8. 10. 2009. Med strankama postopka dejansko stanje, da tožeča stranka v obratu TC A. v Planu vzorčenja nima opredeljeno vzorčenje vode in brisov predmetov, čeprav posamezne ukrepe za zagotavljanje mikrobiološke skladnosti z merili že izvaja, ni sporno. Tožena stranka je v inšpekcijskem postopku ugotovila tudi, da iz Plana vzorčenj oziroma izdelanega monitoringa vzorčenj za predmetno mesnico ni bilo razvidno, kateri proizvod se vzorči, kolikokrat bo vzorec odvzet, iz koliko enot je vzorec sestavljen, na kaj se analizira, kdo poskrbi za realizacijo vzorčenja ter kako je predvidena kontrola vode in površin, ki prihajajo v stik z živili in podobno. Sporna v predmetnem postopku pa je uporaba materialnega prava in sicer je sporno vprašanje ali tožeča stranka vzorčenje za proizvedena živila, vodo in vzdrževanje delovnih površin sploh potrebuje in ali mora imeti postopke in načine tega vzorčenja in vzdrževanja izrecno pisno opredeljene v svojem Planu vzorčenja.

ZVMS v 23. členu določa, da mora proizvodnja, predelava in distribucija harmoniziranih živil potekati v skladu z Uredbo 178/2002, Uredbo 852/2004, Uredbo 853/2004 in Uredbo 854/2004 ter njihovimi izvedbenimi predpisi oziroma predpisi ministrstva v skladu s predpisi Skupnosti. Na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. april 2004 o higieni živil (UL L 139, 30. 4. 2004) je bila izdana Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L št. 338 z dne 22. 12. 2005), za katere izvajanje je pristojni minister izdal Pravilnik o pogojih in načinu zmanjševanja števila vzorčnih enot in pogostosti vzorčenja klavnih trupov, mletega mesa in mesnih pripravkov (Uradni list RS, št. 57/07, Pravilnik). Že prvotno sprejeta verzija Uredbe 2073/2005 je v Poglavju 3 k Prilogi I določala glede pogostosti vzorčenja klavnih trupov, mletega mesa, mesnih pripravkov in mehansko izkoščičenega blaga sledeče: „Če je na osnovi analize tveganja upravičeno pri klavnicah, ki imajo majhen obseg klanja in obratih, ki proizvajajo mleto meso in mesne pripravke v majhnih količinah, ni potrebno upoštevati zahtev glede predpisane pogostosti vzorčenja. Takšna odstopanja morajo biti odobrena s strani pristojnega organa“. To pomeni, da je Uredba že v prvotnem besedilu zahtevala izvedbo analize tveganja in odobritev odstopanja s strani pristojnega organa, da se zahteve glede predpisane pogostosti vzorčenja ne upošteva. Na tem mestu je treba še posebej poudariti dejstvo, da so Uredbe na podlagi določbe 249. člen PES (sedaj 288. člen PDEU) v celoti zavezujoče in se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah. To pomeni, da jih države članice v svojo zakonodajo ne smejo prenašati, temveč velja besedilo uredbe takšno kot je. Sprejemajo lahko le določene izvedbene predpise za izvajanje uredbe, če njihovo izdajo predvideva že sama Uredba, ne sme pa prenašati samega besedila uredbe v nacionalno zakonodajo. Posledično to pomeni, da morajo biti v skladu z Uredbo 2073/2005 tudi v RS odstopanja od predpisane pogostosti vzorčenja po Pravilniku dokazana z analizo tveganja in odobrena s strani pristojnega organa, kakor je določeno in zahtevano po Uredbi 2073/2005. Obenem sodišče še dodaja, da je bila po sprejetju Pravilnika Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 večkrat spremenjena. Iz prečiščene različice te Uredbe, ki je bila objavljena dne 27. 12. 2007 in je veljala v času izdaje izpodbijanega akta izhaja, da je bil med drugim spremenjen tudi del Priloge I (Poglavje: Pravila za vzorčenje in pripravo vzorca), ki se nanaša na pravila vzorčenja v klavnicah in obratih za proizvodnjo mletega mesa in mesnih pripravkov. Pod naslovom pogostost vzorčenja klavnih trupov, mletega mesa, mesnih pripravkov in mehansko izkoščičenega mesa je bilo v 4. odstavku izrecno določeno: „Vendar če je na osnovi analize vrednosti tveganja upravičeno in naknadno odobreno s strani pristojnega organa, pri klavnicah, ki imajo majhen obseg klanja in obratih, ki proizvajajo mleto meso in mesne pripravke v majhnih količinah, ni potrebno upoštevati zahtev glede predpisane pogostosti vzorčenja“. Tako je tudi v času izdaje izpodbijane odločbe veljavno besedilo Uredbe zahtevalo izkazovanje upravičenosti za ukrep zmanjšanja pogostosti vzorčenja in naknadno odobritev s strani pristojnega organa. Izpolnjevanja teh dveh pogojev pa tožeča stranka niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, kar pomeni, da ni izkazala izpolnjevanje pogojev na podlagi katerih bi bila oproščena vzorčenja oziroma bila upravičena zmanjšati pogostost vzorčenja.

Drugo vprašanje, ki se posledično postavlja pa je vprašanje ali mora imeti postopke in načine vzorčenja tudi pisno opredeljene v svojem Planu vzorčenja. Uredba (ES) št. 852/2004 v 3. odstavku 4. člena določa, da morajo nosilci živilske dejavnosti, če je to primerno, sprejeti 5 posebnih higienskih ukrepov med katerimi je izrecno navedeno, da morajo sprejeti postopke za izpolnjevanje ciljev, postavljenih za doseganje smotrov te uredbe (b) in sprejeti vzorčenje in analize (e). V 5. odstavku tega člena pa je določeno, da v primeru, če ta Uredba, Uredba (ES) št. 853/2004 in njuni izvedbeni ukrepi ne opredeljujejo podrobno metod vzorčenja ali analiz, lahko nosilci živilske dejavnosti uporabijo ustrezne metode, določene v drugi zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji ali če takih metod ni, metode, ki dajejo rezultate, enakovredne dobljenim z uporabo referenčne metode, če so znanstveno veljavne v skladu z mednarodno priznanimi pravili ali protokoli. Kakšne posebne higienske ukrepe je nosilec živilske dejavnosti sprejel in kakšne posebne metode vzorčenja in analiz uporablja pa lahko dokazuje le z njihovim pisnim zapisom. Takšnemu tolmačenju Uredbe pritrjujejo tudi določbe 5. člena te Uredbe, kjer je v 1. odstavku določeno, da nosilci živilske dejavnosti vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo stalen postopek ali postopke, ki temeljijo na načelih HACCP. Četrti odstavek pa nato izrecno določa, da morajo nosilci živilske dejavnosti pristojnemu organu predložiti dokazila o upoštevanju odstavka 1 tako, kakor zahteva pristojni organ, ob upoštevanju vrste in velikosti živilske dejavnosti (a), zagotoviti, da so vsi dokumenti, ki opisujejo postopke, razvite v skladu s tem členom, vedno osveženi (b), ustrezno obdobje hraniti vse dokumente in evidence (c). V konkretnem postopku je inšpektor ugotovil, da tožeča stranka nima nikjer opredeljeno vzorčenje vode in brisov predmetov, ter da iz Plana vzorčenja za predmetno mesnico ni bilo razvidno, kateri proizvod se vzorči, kolikokrat bo vzorec odvzet, iz koliko enot je vzorec sestavljen, na kaj se analizira, kdo poskrbi za realizacijo vzorčenja ter kako je predvidena kontrola vode in površin, ki prihajajo v stik z živili in podobno. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje in ob upoštevanju zgoraj navedeni določb Uredbe (ES) št. 852/2004, sodišče nima pomislekov glede pravilnosti izpodbijane 4. točke prvostopenjske odločbe. Po presoji sodišča je organ prve stopnje na podlagi 85. člena ZVMS pravilno in zakonito izrekel ukrep, v katerem je tožeči stranki naložil, da mora v obratu na naslovu TC A. določiti program vzorčenja za proizvedena živila, vodo in vzdrževanja delovnih površin.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji).