Jedro

Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je tožeča stranka zamudila zakonski tridnevni rok za vložitev pritožbe proti prvostopni odločbi in je bila zato z izpodbijano odločbo njena pritožba kot prepozna zavržena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla tožnikovo pritožbo proti prvostopni odločbi (239. člen zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP) Sekretariata za notranje zadeve občine z dne 14.1.1993, s katero navedeni prvostopni organ ni ugodil tožnikovi prošnji in mu ni dovolil začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da tožnik ni vložil pritožbe proti prvostopni odločbi v zakonitem tridnevnem roku od vročitve prvostopne odločbe, ampak šele po preteku tega roka dne 3.2.1993. Glede na to, da je tožnik navedel, da ni podpisal povratnice o vročitvi prvostopne odločbe z 21.1.1993, je prvostopni organ preveril vročitev pošiljke pri PTT podjetju. Navedeno podjetje je z dopisom z dne 18.2.1993 odgovorilo prvostopnemu organu, da je bila prvostopna odločba vročena tožniku skladno z določbami 59. člena samoupravnega sporazuma o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev (Uradni list SFRJ, št. 2/86). Glede na navedeno je tožena stranka na podlagi 1. odstavka 239. člena ZUP ugotovila, da je tožnikova pritožba proti prvostopni odločbi prepozna in jo je zato zavrgla.

Tožnik v tožbi navaja, da je bil vse do 28.6.1991 pilot v JLA. Iz JLA je dezertiral zaradi agresije na Republiko Slovenijo. Od takrat še živi v Sloveniji. Ko se je dne 24.12.1992 vračal iz obiska pri materi na Hrvatskem, mu je policija na mejnem prehodu odvzela osebno izkaznico. Ker je ostal brez dokumentov, je bil primoran prositi za potrdilo o stalnem prebivališču. Njegova prošnja za izdajo tega potrdila je bila zavrnjena. Prvostopna odločba o tem je bila v nasprotju s predpisi vročena nepooblaščeni osebi. Kljub temu pa se je proti vročeni prvostopni odločbi še istega dne pritožil. Trdi, da je bila pritožba proti prvostopni odločbi dana v zakonitem roku in ne šele po izteku tega roka, kot to navaja tožena stranka. Meni, da je bil odvzem osebne izkaznice na mejnem prehodu nezakonit. Prav tako meni, da mu prvostopna odločba ni bila pravilno vročena. Dejansko stanje ni bilo ugotovljeno, niti ni bil spoštovan zakon. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče zavrže tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno odločila, ko je z izpodbijano odločbo zavrgla tožnikovo pritožbo proti prvostopni odločbi kot prepozno (1. odstavek 239. člena ZUP). To izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih (povratnica o vročitvi prvostopne odločbe tožniku dne 21.1.1993; dopis PTT podjetja prvostopnemu organu o vročitvi priporočene pošiljke s povratnico z dne 18.2.1993; tožnikova pritožba proti prvostopni odločbi). Tožnik v tožbi ni ponudil nasprotnih dokazov, da pritožba ni prepozna. Zatrjuje, da mu prvostopna odločba ni bila pravilno vročena, kar pa ne izhaja iz navedenih podatkov in listin. Pravni pouk v prvostopni odločbi pa je tudi jasen (navedba tridnevnega zakonskega pritožbenega roka - 3. odstavek 21. člena zakona o tujcih - Uradni list RS, št. 1/91-I).

Glede na navedeno so neupoštevne tožnikove tožbene navedbe.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiške predpise, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).