Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kriterij za ugotavljanje pristojnosti za odločanje o prekršku je predpisana, in ne izrečena stranska sankcija.
Zahtevi vrhovnega državnega tožilca se deloma ugodi in se izpodbijani plačilni nalog razveljavi glede prekrška po šestem odstavku v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1 (točka 1 plačilnega naloga) in se zadeva v tem obsegu vrne Postaji prometne policije K. v nadaljnji postopek.
Izpodbijani plačilni nalog se v odločbi o enotni sankciji spremeni tako, da se ob upoštevanju določenih glob in stranskih sankcij kazenskih točk, določenih za prekršek po c) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1 (točka 2 plačilnega naloga), za prekršek po b) točki tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1 (točka 3 plačilnega naloga) in za prekršek po tretjem odstavku 40. člena ZDCOPMD (točka 4 plačilnega naloga), izreče enotna globa 584,20 EUR in 7 kazenskih točk v cestnem prometu.
A. 1. E.K. je bil z uvodoma navedenim plačilnim nalogom Postaje prometne policije K. spoznan za odgovornega prekrškov po šestem v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1, po c) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1, po b) točki tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1 in po tretjem odstavku 40. člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD). Prekrškovni organ je storilcu za prvi prekršek določil globo 120.000 SIT in 8 kazenskih točk, za drugi prekršek globo 60.000 SIT in 3 kazenske točke, za tretji prekršek globo 40.000 SIT in 4 kazenske točke in za četrti prekršek globo 40.000 SIT ter mu nato izrekel enotno globo 260.000 SIT in enotno stransko sankcijo 15 kazenskih točk v cestnem prometu.
2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec A.P. Navaja, da je bil E.K. v času storitve prekrška voznik začetnik (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1). Po določbi 7. alineje drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je izključen hitri postopek za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V četrtem odstavku 235. člena ZVCP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1 je določeno, da se vozniku začetniku ta sankcija izreče, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu. V konkretnem primeru gre za voznika začetnika, obdolženega prekrška, za katerega se lahko izreče sedem ali več kazenskih točk v cestnem prometu, zato hitri postopek ni bil dovoljen. Voznikom začetnikom je treba nuditi enako varstvo pravic v postopku o prekršku pred sodiščem kot drugim voznikom, saj bi jim bila z različno obravnavo teh pravnih položajev odvzeta možnost uporabe omilitvenih določil iz šestega odstavka 26. člena ZP-1. Vrhovni državni tožilec zato trdi, da je z izpodbijanim plačilnim nalogom prekršena 7. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1 in s tem podana kršitev določb postopka po 2. alineji 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani plačilni nalog razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prekrškovnemu organu.
B.
3. V skladu s prvim odstavkom 45. člena ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku pred prekrškovnim organom, razen ko zakon določa drugače. Izjeme, ko hitri postopek ni dovoljen, so določene v drugem odstavku 52. člena ZP-1. V primerih prekrškov zoper varnost javnega prometa hitri postopek med drugim ni dovoljen, kadar je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (7. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).
4. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se po določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. V skladu s četrtim odstavkom istega člena je z zakonom lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov ta sankcija izreče pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk. Na tej podlagi ZVCP-1 v četrtem odstavku 235. člena določa, da se vozniku začetniku izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu.
5. Vrhovno sodišče je v zadevi opr. št. IV Ips 22/2007 (sodba z dne 7.2.2008) ob upoštevanju povzetih določb ZP-1 in ZVCP-1 sprejelo takšno razlago besedila 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, po kateri hitri postopek ni dovoljen tudi za postopke o tistih prekrških, za katere je poleg globe predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk, pod pogojem, da je storilec v skladu s 66. točko prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 voznik začetnik. Ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov ima namreč tudi v teh primerih višina predpisane stranske sankcije kazenskih točk zanje enako posledico, to je izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V tem pogledu sta položaja obeh skupin voznikov glede sicer različnih prekrškov, ki pa imajo za posledico izrek enake sankcije, v smislu 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 v bistvenem podobna, stvarnega razloga, da bi bili ti dve skupini voznikov v procesnem smislu obravnavani različno, pa ni mogoče najti. Iz besedila te določbe nedvomno izhaja, da o prekrških, za katere je predpisana sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu, odloča sodišče, zato bo enako varstvo pravic voznikov in voznikov začetnikov (22. člen Ustave Republike Slovenije) zagotovljeno ob takšni razlagi 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, po kateri bo sodišče odločalo tudi o prekrških, ki jih stori voznik začetnik, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija sedem ali več kazenskih točk v cestnem prometu. Na ta način bo ne glede na status voznika (storilca) v vseh zadevah, ki imajo za posledico sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, dejansko stanje prekrška, odgovornost in sankcija zanj, predmet odločanja enakega organa v enakem postopku oziroma ne bo o nekaterih med seboj podobnih položajih odločal prekrškovni organ po pravilih hitrega postopka, o ostalih pa sodišče po pravilih drugačnega (rednega sodnega) postopka. Pri tem je Vrhovno sodišče upoštevalo pomembno razliko med postopkoma, to je možnost uporabe omilitvenih določil iz šestega odstavka 26. člena ZP-1 (veljavnega v času storitve prekrška), ki je dopustna le v postopku pred sodiščem, ne pa tudi v hitrem postopku pred prekrškovnim organom.
6. Z izpodbijanim plačilnim nalogom je bil storilec med drugim spoznan za odgovornega tudi prekrška po šestem odstavku 138. člena ZVCP-1, za katerega je poleg globe 120.000 SIT predpisana tudi stranska sankcija 8 kazenskih točk v cestnem prometu. Glede na to, da je bil (kot pravilno navaja vrhovni državni tožilec) E.K. v času storitve obravnavanega prekrška voznik začetnik (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1), je bila z izpodbijanim plačilnim nalogom v tem delu prekršena 7. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1 in je podana kršitev določb postopka iz 2. alineje 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče izpodbijani plačilni nalog v tem obsegu v skladu z 426. členom ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavilo in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu, ki bo v nadaljnjem postopku pristojnemu sodišču podal obdolžilni predlog.
7. Ni pa utemeljen predlog vrhovnega državnega tožilca, naj se razveljavi plačilni nalog v celoti, torej tudi v točkah 2, 3 in 4 plačilnega naloga. V tem delu je prekrškovni organ odločil o prekršku po c) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1, za katerega je predpisana poleg globe stranska sankcija 3 kazenske točke, o prekršku po b) točki tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1 za katerega je predpisana poleg globe stranska sankcija 4 kazenske točke in o prekršku po tretjem odstavku 40. člena ZDCOPMD, za katerega je predpisana le globa.
8. Seštevek kazenskih točk, izrečenih za navedene prekrške, sicer dosega število 7, pri katerem se storilcu kot vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pa se ta položaj razlikuje od tistega, ko storilec to število doseže s posameznim prekrškom. Prvi odstavek 51. člena ZP-1 določa, da mora prekrškovni organ po ugotovitvi zakonskih pogojev izvesti postopek in sam izdati odločbo o prekršku (hitri postopek), obdolžilni predlog pa mora v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZP-1 pri pristojnem sodišču vložiti le v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen. Praviloma se torej o prekršku odloča v hitrem postopku (prvi odstavek 52. člena ZP-1), v rednem sodnem postopku pa le izjemoma, če tako določa zakon (t.j. drugi odstavek 52. člena ZP-1), pri čemer je te izjeme treba razlagati restriktivno (prim. tudi odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 24.11.2005, opr. št. P-23/05; glede 2. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1). Temeljna usmeritev ZP-1 je poenostavitev in pospešitev postopka o prekrških ter spoštovanje načela učinkovitosti in odločanja brez nepotrebnega odlašanja. Nasprotno tem usmeritvam zakona bi bilo raztezanje določbe 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 na primere, ko voznik doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (t.j. 18 oziroma 7, če gre za voznika začetnika), s seštevkom kazenskih točk, izrečenih za prekrške v steku. Takšne razlage tudi ne dopušča jezikovna razlaga te določbe, po kateri hitri postopek ni dovoljen za prekrške, za katere je predpisana (ne torej izrečena) stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
9. Glede posameznih prekrškov voznika začetnika, za katere ni poleg globe predpisana tudi stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk, izjema iz 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 torej ne velja, temveč je o njih dolžan odločiti prekrškovni organ v hitrem postopku. Drugačnih razlogov nenazadnje ne navaja niti zahteva, ki se v obrazložitvi osredotoča le na prekršek po šestem odstavku 138. člena ZVCP-1 (točka 1 plačilnega naloga). Glede na navedeno kršitev 2. alineje 62. člena ZP-1 v tem delu ni podana, zato Vrhovno sodišče izpodbijanega plačilnega naloga glede prekrškov, navedenih v točkah 2, 3 in 4 plačilnega naloga ni razveljavilo, temveč je ob upoštevanju določenih glob oziroma sankcij kazenskih točk izreklo enotno globo 584,20 EUR (140.000 SIT) in enotno stransko sankcijo 7 kazenskih točk v cestnem prometu (23. člen ZVCP-1). Postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravnomočne odločbe ni dopustno spremeniti v škodo storilca, zato Vrhovno sodišče v odločbi o enotni sankciji kljub doseženim 7 kazenskim točkam ni izreklo sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (tretji odstavek 23. člena ZP-1). Nenazadnje je pri Okrajnem sodišču v Radovljici že v teku postopek zaradi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi 202a člena ZP-1.