Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 100.000 SIT, zato revizija ni dovoljena. Okoliščina, da tožnik z revizijo izpodbija tudi zavrnjeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti, ki jih je v reviziji izračunal v višini 2.327.475,30 SIT za dovoljenost revizije ni pomembna, saj se po 2. odstavku 39. člena ZPP obresti, pravdni stroški in druge postranske terjatve ne upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku 2,600.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 4.4.2001 dalje. Zavrnilo je zahtevek za plačilo zneska 400.000 SIT in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 3,000.000 SIT od 15.5.1998 do plačila ter zahtevek za povrnitev premoženjske škode v znesku 359.450 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je nadalje o povrnitvi pravdnih stroškov, s sklepom z dne 9.11.2001 pa je popravilo pomoto v zvezi s pravdnimi stroški.
Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in zvišalo odškodnino za 300.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.4.2001 dalje, v preostalem izpodbijanem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo in uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.
Izpodbija zavrnilni del sodbe, s katerim sta sodišči prve in druge stopnje zavrnili tožnikov nadaljnji zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 100.000 SIT in obrestmi izrek, s katerim sodišči tožniku nista prisodili zamudnih obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo od zneska 2,900.000 SIT od 15.5.1998 do vključno 3.4.2001. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99, 96/2002 in 2/2004) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni dovoljena.
Po 2. odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek tiče denarnega zneska, zato velja po 1. odstavku 39. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta, ki je izhodišče za ugotovitev pravice do revizije, vrednost glavnega zahtevka. Ta je znašala 3,000.000 SIT, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe po 2. odstavku 367. člena ZPP pa znaša 100.000 SIT, kot navaja tudi revizija. Navedena vrednost pa ne presega 1,000.000 SIT, zaradi česar revizija ni dovoljena. Okoliščina, da tožnik z revizijo izpodbija tudi zavrnjeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti, ki jih je v reviziji izračunal v višini 2,327.475,90 SIT, za dovoljenost revizije ni pomembna, saj se po 2. odstavku 39. člena ZPP obresti, pravdni stroški in druge postranske terjatve ne upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta. Obresti bi se upoštevale le, če bi se uveljavljale kot glavni zahtevek, torej če bi bil zahtevek na plačilo obresti osnovni razlog pravde, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
Revizijsko sodišče torej zaključuje, da izpodbijani del pravnomočne sodbe znaša 100.000 SIT, zato ni podana procesna predpostavka za dovoljenost revizije iz 2. odstavka 167. člena ZPP, kar pomeni, da revizija ni dovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP). Nedovoljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).