Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Subsidiarna uporaba ZPP v zapuščinskem postopku glede izrednih pravnih sredstev ne pride v poštev.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dedinje U. D. za podaljšanje 30-dnevnega roka za vložitev tožbe glede uveljavljanja svojih pravic zoper vse preostale dediče. Zoper navedeno odločitev se imenovana dedinja pravočasno pritožuje brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. Navaja, da se je njen odvetnik, dodeljen v okviru brezplačne pravne pomoči, odpovedal zastopanju v tej zadevi. Ker pa je upravičena do brezplačnega zastopanja, bo vložila tožbo, ko ji bo dodeljen drug odvetnik. Sama pa hkrati zahteva začasni odlog oziroma ustavitev vknjižb in celotnega zapuščinskega postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o dedovanju (ZD) v 163. členu določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni z ZD določeno drugače. Toda ZD ureja pravna sredstva po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in med njimi ne omenja revizije, tako pa je pritožnica naslovila svojo vlogo z dne 8.9.2009. Od izrednih pravnih sredstev omenja le obnovo postopka, vendar te ne dopušča, temveč napotuje stranke, da uveljavijo svojo pravico v pravdi ob pogoju, da obstojijo razlogi za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka (člen 224 ZD). Torej subsidiarna uporaba ZPP v zapuščinskem postopku glede izrednih pravnih sredstev ne prihaja v poštev. V kolikor pa je pravdni postopek sprožen v skladu z določbo člena 224 ZD, pa je stvar tega postopka, ali so izpolnjeni ustrezni procesni pogoji, tako da je bilo odločanje sodišča prve stopnje o podaljšanju 30-dnevnega roka za vložitev tožbe celo nepotrebno, saj roke za vložitev tožbe ob pogojih za obnovo postopka določa zakon (člen 396 ZPP) in gre za prekluzivne in ne instrukcijske roke. Navedene ugotovitve pa hkrati pomenijo, da so tudi navedbe v pritožbi neutemeljene, tiste, ki se tičejo razmerja pritožnice z dodeljenim odvetnikom pa celo nerelevantne za odločitev v tej zadevi.
Upoštevajoč navedeno, se izkažejo pritožbeni očitki kot neutemeljeni, prav tako pa niso podane kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD), zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD).