Jedro

Pravica strank do sodelovanja v postopku (kontradiktornost) je osrednja in najpomembnejša procesna pravica. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da je sodišče kot nepotrebne zavrnilo njegove dokaze brez obrazložitve.

Ko bo sodišče ponovno odločalo o stikih, naj poleg otrokove koristi upošteva tudi zmožnosti staršev, da stike izvršujejo.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog toženca za izločitev zavrglo, saj je toženec predlog podal po končani glavni obravnavi, v predlogu pa ni poimensko določil sodnice, za katero je predlagal izločitev.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo in sklep se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožba zoper sklep o izločitvi se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo dodelilo mladoletnega otroka pravdnih strank v vzgojo in varstvo materi tožnici (1. točka). Stike med mladoletnim otrokom in tožencem je določilo vsak ponedeljek in vsako sredo ter vsako drugo nedeljo (2. točka). Tožencu je naložilo plačevanje mesečne preživnine za otroka v znesku 430,00 EUR od 18. 02. 2009 dalje (3. točka). Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi je sodišče zavrnilo (točka II.). Sodišče je še sklenilo, da se vzame umik začasne odredbe z dne 23. 10. 2009 na znanje in postopek ustavi. Zavrnilo pa je predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je podal toženec.

S sklepom je tudi zavrglo predlog za izločitev sodnice.

2. Zoper sodbo in oba sklepa se pritožuje toženec.

Pritožba zoper sodbo in sklep z dne 05. 01. 2011 Toženec uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da mu z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V postopku na prvi stopnji je večkrat navedel, da živi v neurejenih razmerah kar se tiče zasebnosti. Ker je le solastnik stanovanja, katerega solastnica je tudi tožeča stranka, ki lahko prosto vstopa v stanovanje, večkrat, ko pride domov, najde stanovanje opustošeno. V takih razmerah ima nekdo dostop do pisemskega nabiralnika, saj v njem ni bilo vabila za narok dne 05. 01. 2011. V vmesnem času je tudi odpovedal pooblastilo svoji pooblaščenki. Trdi, da na narok ni bil vabljen, če pa je bil vabljen, vabila ni prejel. Sodišču očita nezakonito postopanje, saj je kot nepotrebne zavrnilo prav vse njegove predlagane dokaze brez obrazložitve in s tem kršilo določila postopka pa tudi njegovo enakost pred zakonom. Sodbi očita, da ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Izrek sodbe se nanaša na osebo M. P., rojen xx. 09. 1906, kar kaže na to, da niso odločili o dodelitvi njegovega otroka rojenega xx. 09. 2006. Ocenjuje, da ne gre za tipkarsko napako, saj gre za dve različni številki od štirih pri letnici. Iz izreka ni razvidno, od kdaj teče petnajstdnevni rok glede plačila preživnine. Poleg tega pa od poletja 2009 plačuje po 262,00 EUR mesečne preživnine, česar sodišče ni upoštevalo. Zanika, da bi hodil po otroka v vrtec ob ponedeljkih, pač pa vedno ob torkih. Višina preživnine 430,00 EUR nasprotuje listinam v spisu, saj je tožnica zahtevala 2/3 stroškov, sodišče pa ji je prisodilo 3/4 otrokovih potreb. Sodišče je določilo stike ob ponedeljkih in sredah ter vsako drugo nedeljo. Taki stiki so neizvršljivi. Navaja, da ob sredah dela do 16.00 ure, delovno mesto ima v L., vrtec v D. pa zaprejo ob 16.00, zato mu je onemogočen pravočasen prihod po sina. V obrazložitvi sodbe je tudi navedeno, naj bi taki stiki že potekali, kar je očitno nasprotje z dejanskim stanjem. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo premoženjsko stanje pravdnih strank. Pritožnik navaja, da tožnici redno plačuje stroške za otroka, tožnici plačuje tudi 170,00 EUR mesečne uporabnine za stanovanje, tožnica je med ostalim dedovala tudi O. karavan in hišo v kraju Š. t. na parceli 320/8 k.o. Š. t.. Navaja tudi, da je imel v letu 2010 plačo od 2.347,00 EUR do 1.983,00 EUR, nato pa se mu je plača znižala. Prilaga tudi dokazilo o zadnji plači v januarju 2011, ki znaša 1.947,00 EUR. Sodišče ni pravilno ugotovilo njegovega finančnega stanja, saj ima tudi on kredit za avto ter stroške za bivanje. Zanika, da se od 13. 08. 2010 ne bi menil za otroka. Navaja, da je nakazoval denar, poslal na narok odvetnico vse z namenom, da bi se uredilo skrbništvo. Drži pa ugotovitev, da s tožnico težko komunicirata, zaradi česar je tudi vložil nasprotno tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe, saj se sama o tem nista mogla dogovoriti. Predlaga tudi, da mu sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, saj za narok dne 05. 01. 2010 ni vedel do vročitve sodbe. Ne ve, kaj se je zgodilo z vabilom na narok 05. 01. 2011. Navaja tudi, da so bili poštni predalčniki na naslovu 153c D. že večkrat poškodovani in zviti. Opisuje tudi primer, ko so sosedu poškodovali vratca poštnega predalčnika.

V pritožbi zoper sklep o izločitvi pa navaja, da so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o sodničini nepristranskosti, saj je določila datum roka za zaslišanje pred iztekom roka za pravilno vročitev vabila.

3. Pritožba zoper sodbo in sklep je utemeljena, pritožba zoper sklep o izločitvi pa ni utemeljena.

4. Pravica strank do sodelovanja v postopku (kontradiktornost) je osrednja in najpomembnejša procesna pravica. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da je sodišče kot nepotrebne zavrnilo njegove dokaze brez obrazložitve. Navaja pa tudi, da zaradi opustitve vročitve oziroma vabila na narok za glavno obravnavo ni imel možnosti obravnavanja. Iz dokazne ocene prvostopnega sodišča izhaja, da je sodišče vpogledalo listinske dokaze v spisu, prebralo mnenje Centra za socialno delo, prebralo izpovedbo tožnice in jo dodatno zaslišalo. Ni pa zaslišalo toženca (vabilu na zaslišanje se ni odzval) in kot nepotrebne zavrnilo vse njegove ostale dokazne predloge. Po tako izvedenem dokaznem postopku je sodišče v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek toženca ter njegov predlog za izdajo začasne odredbe. Toženec je v nasprotni tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe predlagal izvedbo dokazov (med ostalim njegovo zaslišanje, poizvedbe glede bolezenskega stanja tožnice pri ZPIZ, pri lečeči zdravnici tožnice ter pri zdravnici specialistki ter angažiranje izvedencev), ki jih sodišče ni izvedlo oziroma jih je kot nepotrebne zavrnilo. Z neizvedbo dokazov, ki jih je predlagal toženec, mu je bila odvzeta možnost enakopravnega udeleževanja v postopku oziroma je bila kršena njegova pravica do izjave v postopku kot element pravice do kontradiktornosti postopka. S tem je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1), zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

Toženec v pritožbi zatrjuje, da je bil narok za glavno obravnavo dne 05. 01. 2011 opravljen v njegovi odsotnosti, vabila na narok pa ni prejel. Uveljavlja kršitev določb postopka (ki jo je sodišče že ugotovilo) in hkrati navaja razloge s katerimi utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče naroka za vrnitev v prejšnje stanje ni opravilo, saj toženca nanj ni bilo, niti ni bilo izkazano vabilo tožencu na narok. Ob že ugotovljeni absolutno bistveni kršitvi določb postopka, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe, se sodišče z razlogi, ki jih toženec navaja v pritožbi in s katerimi utemeljuje utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ni ukvarjalo.

Toženec v pritožbi navaja tudi novote, ki se v postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki dovoljene. Navaja, da že od poletja 2009 plačuje 262,00 EUR preživnine za otroka, da plačuje tožnici 170,00 EUR uporabnine za stanovanje, da je tožnica poleg ugotovljenega premoženja podedovala tudi drugo premično in nepremično premoženje in da ima drugačne mesečne prihodke ter finančno stanje kakršno je ugotovilo sodišče. Sodišče prve stopnje bo o tem odločalo v novem postopku.

Toženec graja način določitve stikov, sodišče je namreč določilo stike ob ponedeljkih in sredah, kar se po toženčevem nikoli ni izvajalo, sporni pa so predvsem stiki ob sredah, ko toženec zaradi obveznosti v službi takih stikov sploh ne more izvesti. Zaradi okoliščin na toženčevi strani (delovna obveznost do 16.00 ure ob sredah) stiki na način, kot jih je določilo sodišče, niso izvršljivi. Kot izpostavlja toženec, stiki ob teh dnevih niso niti potekali. Ko bo sodišče ponovno odločalo o stikih, naj poleg otrokove koristi upošteva tudi zmožnosti staršev, da stike izvršujejo.

Neutemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na izločitev sodnice. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog toženca za izločitev zavrglo, saj je toženec predlog podal po končani glavni obravnavi, v predlogu pa ni poimensko določil sodnice, za katero je predlagal izločitev. Po določilu 2. odstavka 72. člena ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Po določilu 3. odstavka citiranega določila pa stranka lahko zahtevka le izločitev poimensko določenega sodnika, ki postopa v zadevi. Odločitev sodišča glede predloga za izločitev je tako pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena, zaradi česar jo je bilo potrebno zavrniti (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbi zoper sodbo je pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene kršitve določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, posledično je razveljavilo tudi sklep o zavrnitvi predlagane začasne odredbe s strani toženca, ki ga je sodišče zavrnilo zaradi neizkazanosti njegovega tožbenega zahtevka (354. člen ZPP in 3. točka 365. člena ZPP). Napotki za nov postopek izhajajo iz obrazložitve te odločbe.

(1) Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP.