Jedro

Po izteku ugovornega roka ni več mogoče navajati novih ugovornih razlogov oz. predlagati dodatnih dokazov, s katerimi dolžnik dokazuje ugovorne navedbe, opisanih aktivnosti dolžnika pa tudi ne more nadomestiti narok. Narok je namreč namenjen le razčiščevanju tistih spornih vprašanj in izvajanju tistih dokazov, ki jih je dolžnik pravočasno navedel oziroma predlagal v ugovoru. Po vložitvi ugovora predlagani dokaz, t.j. dokaz z zaslišanjem, je glede na navedeno prepozen.

Izrek

I. Pritožba dolžnika A. A. zoper I. in II. točko sklepa se zavrže, v delu, ki se nanaša na III. in IV. točko sklepa pa se pritožba zavrne in se v tem delu sklep potrdi.

II. Upnica in dolžnik A. A. sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) prekinilo izvršilni postopek zoper dolžnika C. d. o. o., (II.) zavrglo ugovor istega dolžnika, (III.) zavrnilo ugovor dolžnika A. A. in (IV.) naložilo dolžniku, da povrne upniku 642,30 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik A. A., ki predlaga spremembo sklepa, da se predlog za izvršbo zavrne, podredno pa, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in ugovor vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

Opozarja, da iz odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, prav tako pa tudi z relativno bistveno kršitvijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 58. členom ZIZ. Sodišče namreč ni izvedlo naroka in ni zaslišalo dolžnika in priče B. B. 58. člen ZIZ določa, da v primeru, ko upnik v odgovoru na ugovor nasprotuje ugovoru, sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka. načelo kontradiktornosti velja tudi v izvršilnem postopku: vsaki stranki mora sodišče dati možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Element pravice do izjave je pravica stranke predlagati dokaze in dolžnost sodišča, da jih izvede. Neizvedba naroka in zavrnitev navedenih dokazov po mnenju dolžnika ni bila upravičena in tudi ne ustrezno obrazložena. Sodišče je namreč dokaze zavrnilo kot prepozne, pri tem pa ni upoštevalo, da je dolžnik že v ugovoru obširno utemeljil, zakaj meni, da dolg ni zapadel in v tej zvezi izkazal, da sta osebi, ki sta bila glede tega v kontaktu on in bančnik B. B. Izkazal je tudi da so v zadevi okoliščine, ki zahtevajo izvedbo naroka. Dolžnik je tudi po vložitvi ugovora imel možnost predlagati dokaze, kar bi lahko storil tudi še na naroku. Ker je določene dolžnikove navedbe upnik prerekal šele v odgovoru na ugovor, je lahko nanje dolžnik odreagiral šele v odgovoru na upnikov odgovor. Takrat je pojasnil zakaj se z upnikovimi navedbami ne strinja, zahteval razpis naroka in izvedbo dokazov. Dolžnik navaja, da ni nikjer določeno, da ne bi smel predlagati dokaze v odgovoru na upnikov odgovor ali kasneje (npr. na naroku), še posebej v primeru, ko sodišče med strankama vzpostavi kontradiktoren postopek s tem, ko pošlje ugovor upniku v odgovor. Zato meni, da dokazni predlogi niso bili podani prepozno.

Nadalje navaja dolžnik, da sodišče ni obrazložilo, zakaj okoliščine v zadevi niso takšne, da bi bilo treba izvesti narok. Šele po izvedenem naroku in izvedbi dokazov bi lahko sodišče ugotovilo, kaj sta se dolžnik in B. B. dogovorila oz. dogovarjala ter ali je bil dolžnik upravičeno prepričan, da je z oddajo vloge za odlog plačila kredita uredil zadevo tako, da je bila obveznost plačila obrokov kredita odložena in da celoten dolg zaradi odloga ne bo zapadel. Ker ugotovitve sodišča prve stopnje, da je dejansko stanje zadosti razjasnjeno, zaradi pavšalnosti obrazložitve ni mogoče preveriti, je sklep obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je napačno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo. V nadaljevanju ponavlja dolžnik svoje ugovorne navedbe, ki se nanašajo na trditev, da terjatev ni zapadla, in jih tudi razširja. Na koncu dolžnik oporeka tudi stroškovni odločitvi, predlaga, da sodišče o ugovornih stroških odloči po načelu uspeha in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo upnik pritrjuje izpodbijani odločitvi in predlaga zavrnitev pritožbe ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba zoper I. in II. točko sklepa ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

5. Predpostavka dovoljenosti pritožbe je med drugim, da jo je vložila upravičena oseba oziroma oseba, ki je zanjo imela pravni interes (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Pravni interes za vložitev pritožbe ima le tista stranka, za katero je izdana odločba neugodna. Odločitvi o prekinitvi postopka v delu, ki se nanaša na dolžnika C. d. o. o. (I. točka izreka) in v delu, v katerem je zavržen ugovor dolžnika C. d. o. o. (II. točka izreka), za dolžnika A. A. nista neugodni, saj se ne nanašata nanj. Glede na navedeno dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper I. in II. točko izpodbijanega sklepa, kar pa pomeni, da ta ni dovoljena in jo je treba zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Glede pritožbe, kolikor se ta nanaša na III. in IV. točko izpodbijanega sklepa pa je najprej treba pojasniti, da po prvem odstavku 29.a člena ZIZ v izvršilnem postopku narok ni obligatoren, temveč ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. Drugi odstavek 58. člena ZIZ res določa, da sodišče, če upnik ugovoru dolžnika nasprotuje, glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora, vendar pa hkrati določa tudi, da lahko sodišče v takem primeru izda sklep tudi brez naroka. Samo dejstvo, da sodišče prve stopnje ni izvedelo naroka torej še ne pomeni procesne kršitve.

7. Pritožba nima prav, ko navaja, da ni nikjer določeno, da dolžnik ne sme navajati novih dejstev in dokazov tudi v odgovoru na ugovor ali celo na naroku. Drugi odstavek 53. člena ZIZ namreč med drugim določa, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Ugovor je namenjen podajanju _vseh_ pravno relevantnih trditev, s katerimi dolžnik zatrjuje obstoj razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in zbiranju ter predlaganju ustreznega procesnega gradiva, ki nasprotuje upnikovi terjatvi. Po izteku ugovornega roka zato ni več mogoče navajati novih ugovornih razlogov oz. predlagati dodatnih dokazov, s katerimi dolžnik dokazuje ugovorne navedbe, opisanih aktivnosti dolžnika pa tudi ne more nadomestiti narok. Narok je namreč namenjen le razčiščevanju tistih spornih vprašanj in izvajanju tistih dokazov, ki jih je dolžnik pravočasno navedel oziroma predlagal v ugovoru. Dolžnikovo naziranje o dopustnosti podajanja novih dejstev in novih dokazov po izteku ugovornega roka oz. celo na naroku po podaji ugovora, je zato zmotno. Izjema je le v primeru, če dolžnik izkaže, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v ugovoru, ko pa je mogoče po določbi 56. člena ZIZ vložiti ugovor po izteku roka. Pa še v tem primeru je dolžan dolžnik v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče namreč zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.

8. Sodišče prve stopnje res ni izrecno obrazložilo zakaj meni, da okoliščine zadeve ne bi bile takšne, da bi bilo treba izvesti narok, a se to da razbrati iz siceršnje obrazložitve. Tako v zadnjem odstavku na 5. strani sodišče povzema ugovorne navedbe, da iz elektronskega sporočila upnika z dne 13. 10. 2020 izhaja, da je bil med strankama sklenjen dogovor, da banka ne bo odpovedovala kreditne pogodbe, pod pogojem plačila 500 EUR do 30. 1. 2020, 1.000 EUR do 30. 11. 2020, 1000 EUR do 31. 12. 2020 in 2.500 EUR do 29. 1. 2021. Zapisano je tudi, da bo v primeru zamude s katerim od zneskov upnik nadaljeval s postopkom izterjave, če pa se bo dolžnik tega držal, pa se bodo v februarju 2021 poskusili dogovoriti o plačilu dolžnikovih obveznosti, pod pogojem odobritve pristojnih. V ugovoru dolžnik sam zatrjuje, da je za 9 dni zamudil s plačilom enega obroka, hkrati pa niti ne zatrjuje, da bi bil med strankama sklenjen dogovor glede moratorija oz. kak drug dogovor, ki bi podaljševal rok plačila oz. zapadlost. Sodišče je še ugotovilo, da okoliščine, zakaj do takšnega dogovora med strankama ni prišlo, niso ugovorni razlog, zato se do teh trditev ni opredelilo.

9. S temi ugotovitvami sodišča prve stopnje soglaša tudi pritožbeno sodišče. Dejstvo je namreč, da razen e-poštne korespondence, ki jo je priložil dolžnik ugovoru, ni predlagal nobenih drugih dokazov. Kot že pojasnjeno, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mora dolžnik v ugovoru navesti vsa dejstva in tudi predlagati vse dokaze, zato je pravilna ugotovitev, da so prepozne trditve in dokazi, navedeni v vlogi z dne 3. 9. 2021 (vloženi po izteku ugovornega roka). V tej vlogi je dolžnik predlagal zaslišanje sebe in B. B. (uslužbenca upnika). Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da izvedba naroka za odločitev o ugovoru ni potrebna in da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno že na podlagi izvedenih listinskih dokazov.

10. Trditve dolžnika v pritožbi, da bi sodišče šele po izvedbi naroka in zaslišanju priče in dolžnika ugotovilo, kaj sta se B. B. in dolžnik dejansko dogovorila oz. dogovarjala, in ali je bil dolžnik upravičeno prepričan, da je z oddajo vloge za odlog plačila kredita uredil zadevo in je zato obveznost plačila obrokov kredita odložena, ne pomenijo utemeljene pritožbe. Razlog za to pa je v dejstvu, da zaslišanja dolžnik ni predlagal v ugovoru. Dokaz za zaslišanje dolžnika in priče B. B. je iz že pojasnjenega razloga prepozen, samo dejstvo, da je sodišče vročilo ugovor v odgovor upniku, pa na pravočasnost dokaznega predloga ne vpliva.

11. Tako se izkažejo nadaljnje pritožbene trditve o nezapadlosti terjatve zaradi odloga obveznosti plačila kredita, o tem, da banka dolžniku ni določila primernega dodatnega roka za izpolnitev obveznosti, o odstopu od pogodbe z dne 12. 4. 2021 kot nedovoljena pritožbena novota (prim. 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato pritožbeno sodišče takšnih navedb ne more upoštevati. Dolžnik namreč tega ni uveljavljal v ugovoru, prav tako pa ni pojasnil, zakaj teh navedb ni mogel podati pred sodiščem prve stopnje.

12. Ker je pravilna odločitev o ugovoru, je pravilna tudi stroškovna odločitev, ki je skladna z določbami veljavne odvetniške tarife.

13. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Dolžnik A. A. s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje pritožbene stroške. Upnik pa krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ; peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ).