Jedro

Nejasna določila zavarovalnih pogojev, ki imajo lahko za posledico izgubo zavarovalnih pravic, je potrebno razlagati v korist zavarovanca.

Izrek

Ugodi se pritožbi in se izpodbijana sodba prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 63.485,75 SIT, v 15-ih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 107.944,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.5.1998 do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 62.079,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, vse v 15-ih dneh. Stališče sodišča prve stopnje je, da je tožena stranka zaradi svojega ravnanja izgubila zavarovalne pravice na podlagi 4. točke 1. odst. 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO -97). Tožena stranka je vložila pritožbo proti navedeni sodbi v celoti in uveljavljala pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti bolj pozorno in kritično, predvsem v korist tožene stranke glede na to, da gre za splošne pogoje poslovanja, ki jih je sestavila tožeča stranka. Tožena stranka je takoj po trčenju na parkirnem prostoru za brisalec oškodovančevega vozila zataknila listek s svojo telefonsko številko, to pa je podatek, ki omogoča na zelo enostaven način pridobiti vse ostale podatke. Podatke je nato sporočila tudi hišniku, ki pozna tako toženca kot oškodovanca, kasneje pa je oškodovanca iskal tudi na njegovem domu. V zavarovalnih pogojih ni nikjer določeno, katere osebne podatke je potrebno posredovati. Upoštevati bi bilo potrebno tudi, da tako toženec kot oškodovanec stanujeta v sosednjih stanovanjskih blokih. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je odločalo o sporu majhne vrednosti in zato pritožbenih trditev ni mogoče upoštevati, v kolikor se nanašajo na dejanska vprašanja (1. odst. 458. čl. Zakona o pravdnem postopku). S tem v zvezi pa je potrebno poudariti, da je sodišče prve stopnje tudi ob ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo. Nesporno je namreč ugotovilo, da je tožena stranka po nezgodi za brisalec oškodovančevega vozila zataknila listek, na katerega je zapisala svoje ime in telefonsko številko. Takšnega toženčevega ravnanja po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče oceniti kot, da je po prometni nezgodi zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in - ali podatke o zavarovanju vozila (4. točka 1. odstavka 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO 97). Ravnanje tožene stranke je namreč glede na okoliščine primera (zgodnje jutro, odsotnost oškodovanca) predstavljalo povsem primerno izhodišče, da se je lahko oškodovanec ustrezno seznanil z osebnimi podatki povzročitelja škode in podatki o zavarovanju njegovega vozila. Pritožnik tudi pravilno opozarja, da je potrebno nejasna določila zavarovalnih pogojev (nejasnost pa je v tem, da v zavarovalnih pogojih ni definirano komu naj bi zavarovanec posredoval podatke in ali morajo biti osebni podatki zavarovanca in podatki o zavarovanju vozila podani kumulativno) interpretirati v korist tožene stranke (100. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Sodišče prve stopnje je tako zmotno interpretiralo navedene določbe zavarovalnih pogojev in tako toženo stranko tudi neupravičeno sankcioniralo z izgubo zavarovalnih pravic, ki se odraža v tem, da je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Ker je tako glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke 358. čl. ZPP tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. S tem v zvezi je moralo odločiti tudi o stroških vsega postopka (165. čl. ZPP). Odločitev o pravdnih stroških temelji na 1. odst. 154. čl. ZPP, stroški pa so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom o taksah. Potrebne stroške tožene stranke predstavljajo odvetniški stroški pred sodiščem prve stopnje in v zvezi s pritožbo v obsegu 382,50 odvetniških točk, davek na dodano vrednost v znesku 6.560,75 SIT in taksi za odgovor na tožbo in pritožbo v skupnem znesku 22.500,00 SIT.