Up-176/02 - 8

9. 7. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 607/2000 z dne 17. 1. 2002 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 26/99 z dne 10. 2. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožničin zahtevek za razveljavitev dokončnega sklepa tožene stranke (delodajalca), s katerim je bila pritožnica začasno odstranjena z dela pri toženi stranki, in zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Zoper navedeno sodbo se je pritožnica pritožila. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica izpodbija navedeni sodni odločitvi. Graja postopek izdaje sklepa o odstranitvi z dela pri delodajalcu, ker naj ne bi bilo spoštovano načelo zaslišanja strank. Ker pritožbeni organ ni upošteval njenega opravičila za pristop na obravnavo in ker njenemu pooblaščencu ni bilo vročeno vabilo, naj bi ji pritožbeni organ onemogočil, da se v celoti seznani z dejstvi in dokazi.

Ker sodišči nista ugotovili, da je bilo v postopku pri delodajalcu kršeno načelo kontradiktornosti, sta po mnenju pritožnice kršili njeno pravico iz 22. člena Ustave. To naj bi storili predvsem s stališčem, po katerem odsotnost oziroma nevabljenje njenega pooblaščenca ni vplivalo na vsebino odločitve v ugovornem postopku. Poleg kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku naj bi bila kršena še ustavna določila o pravni državi (2. člen Ustave) ter njena pravica do socialne varnosti (50. člen Ustave), ker je v času suspenza dobivala le 50% plače, s čimer je bila prizadeta njena zmožnost preživljanja.

B.

3.Pritožnica zatrjuje kršitev načela kontradiktornosti, ki naj bi ji bilo kršeno med postopkom pri delodajalcu. Sodiščema pa očita zmotno stališče, da nevabljenje pooblaščenca v postopku pri delodajalcu ni bistvena kršitev pravil postopka, poleg tega pa ni vplivala na zakonitost odločanja. Sodiščema torej očita napačno uporabo prava. Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo pravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne v dokazno oceno sodišč.

4.Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Tako lahko v zvezi s postopkom ugotavljanja dejanskega stanja in dokazno oceno sodišč Ustavno sodišče presoja le, ali so bila v postopku spoštovana ustavna jamstva procesne narave, v zvezi z uporabo prava pa, ali temelji izpodbijana sodba na kakšnem z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin nesprejemljivem stališču oziroma ali je tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitve pravice iz 22. člena Ustave. Takšno pa stališče, da nevabljenje pooblaščenca v ugovornem postopku pri delodajalcu, ob nesporno vročenem vabilu pritožnici, ni absolutna bistvena kršitev postopka in da to tudi sicer ni vplivalo na vsebino odločitve, po presoji Ustavnega sodišča ni. Zgolj nezadovoljstvo pritožnice z odločitvijo sodišč očitka o kršitvi 22. člena Ustave ne utemeljuje.

5.Ker pritožnica pavšalno navaja kršitev 50. člena Ustave, ne da bi jo posebej konkretizirala in dokazala, Ustavno sodišče te zatrjevane kršitve ni moglo presojati.

6.Na kršitev načel pravne države (2. člen Ustave) se v postopku ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi urejala kakšno človekovo pravico in temeljno svoboščino.

Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan