Jedro

Sodišče se pridružuje uvodnemu delu obrazložitve izpodbijane odločbe, da se opisnost znaka ocenjuje glede na prijavljeno blago/storitve ter glede na razumevanje relevantne javnosti ali potrošnikov zadevnega blaga oziroma storitev, pri čemer zadošča, da znak vzpostavi neposredno in konretno povezavo s prijavljenim blagom. In kot je zapisala toženka, načeloma velja, da je relevanten potrošnik oseba, ki je razumno obveščena, pozorna in pazljiva. Sodišče pritrjuje tožniku, da lahko prepoved registracije dejansko velja samo za tiste izraze, ki lahko služijo običajni uporabi s stališča potrošnika bodisi neposredno bodisi s sklicevanjem na eno od njihovih bistvenih značilnosti blaga, kakršno je blago, za katero se zahteva registracija (tako SEU v zadevi C-383/99, Baby-Dry, točka 39), za kar po mnenju tožnika v tem primeru ne gre, upoštevajoč izraz hyper v povezavi z ostalimi besedami v besedni zvezi, predvsem z besedo fiber. Kot pa tudi izhaja iz zgoraj navedene sodbe, je pri tem pomembno zaznavanje relevantnega potrošnika besed oziroma besedne zveze glede na prijavljeno blago oziroma ali je izraz primeren, da lahko govorimo o razlikovalnem karakterju besedne kombinacije, ki omogoča njeno registracijo kot znamke (točka 40). Po oceni sodišča za takšno neprimerno oziroma nenavadno kombinacijo ne gre, upoštevajoč, da lahko izraz hyper povežemo z zmogljivostjo stroja/ev, zato tudi ne gre za tako sintaktično nenavadno kombinacijo, da bi lahko govorili o razlikovalnem učinku le-te.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prijavo znamke ''HyperFIBER Laser Technology'' št. ... z dne 6. 2. 2020. V obrazložitvi je navedel, da je prejel zahtevo za registracijo navedene znamke za blago iz razreda 7, po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (NK), razvrščeno v razred 7. Organ je ugotovil, da glede na b) in c) točko prvega odstavka 43. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) znamke ni mogoče registrirati za prijavljeni znak za blago iz razreda o7: stroji za obdelavo lesa, stroji za obdelavo usnja, stroji za tekstilno industrijo, stroji za rezanje, obdelovalni stroji za kovine. Opisnost znaka se ocenjuje glede na prijavljeno blago/storitve ter glede na razumevanje relevantne javnosti ali potrošnikov zadevnega blaga/storitev. Načeloma velja, da je relevanten potrošnik oseba, ki je razumno obveščena, pozorna in pazljiva. Besedilo prijavljenega znaka je sestavljeno iz treh pridevnikov: Hyper, FIBER in Laser ter samostalnika Technology, ki tvorijo smiselno besedno zvezo, ki prevedeno v slovenski jezik pomeni vlakensko lasersko tehnologijo. Prijavljeni znak je napisan z običajnimi velikimi in malimi črkami v angleškem jeziku, ki ga relevantna javnost, kot tudi povprečni potrošnik prijavljenega blaga, obvlada do te mere, da bi nedvomno razumel pomen posameznih delov besedne zveze prijavljenega znaka, kot tudi njegovo celoto. Prijavljeni znak nima nobenega drugega razlikovalnega elementa. V povezavi z blagom, za katerega prijavitelj zahteva varstvo, ki vključuje različne stroje za obdelavo in razred materialov, bi relevantni potrošnik lahko le sklepal, da gre za stroje, ki delujejo s pomočjo vlakenske laserske tehnologije. Sam pridevnik Hyper, ki v povezavi z ostalim delom besedne zveze označuje le kvaliteto te tehnologije, ki rezultira v večji preciznosti razreza.

2. Tovrstne laserske stroje ponujajo številni proizvajalci: https://dbk.si/laserski-stroji/fiber-laserski-stroji/, https://www.virs.si/cnc-laserji-in-upogibalni-stroji/bystar-fiber, http://www.troteclaser.si/speedy-300-fiber/. Gre za splošni pojem, ki ga povprečni potrošnik blaga iz razreda 07 dojema kot informacijo o vrsti strojev, ki delujejo s pomočjo vlaknaste laserske tehnologije. Z označevanjem navedenega blaga s prijavljenim znakom potrošnik tega ne bi dojel kot znamko točno določenega gospodarskega subjekta, ki ponuja storitev na trgu pod določeno znamko. Prijavljeni znak ne opravlja funkcije razlikovanja, ampak podaja le splošno informacijo, ni izstopajoč, ni nenavaden. S takim znakom bi v primeru registracije pridobili izjemno široko zaščito, saj bi z njihovo registracijo podelili monopol nad njihovo uporabo nekega opisnega pojma, ki se na določenem področju na splošno uporablja (I Up 1190/2004, U 1229/2003). Povprečni potrošnik prijavljenega znaka razume angleški jezik do te mere, da bi nedvomno razumel pomen delov prijavljene besedne zveze. Malo verjetno je, da bi relevantni potrošnik prevajal izraz Hyper kot, da gre za strašljiv ali razburljiv stroj, zlasti če se upošteva, da relevantni potrošnik v primeru prijavljenega blaga ni neki povprečni potrošnik, ampak gre za potrošnika, ki se poklicno ukvarja z razrezom materialov in ima dovolj strokovnega znanja, da loči med seboj stroje glede na vrsto tehnologije. V tem primeru je povprečni potrošnik visoko usposobljen strokovni kader, ki je pri nabavi blaga še bolj fokusiran in pozoren. Tako bi iz prijavljenega znaka brez posebnega naprezanja prejel le informacijo o vrsti laserske tehnologije, s pomočjo katere deluje stroj za razrez, za katerega tožnik zahteva varstvo (CO2 laser, Fiber laser, Direct diode laser, YAG laser). Izraz Hyper pa bi povezal z dejstvom, da gre za visoko zmogljivi stroj, še zlasti ker gre za potrošnika z visoko stopnjo tehničnega predznanja. Skliceval se je še na C-191/01, točka 32, C-363/99, točka 97, T-190/05, točka 39. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik je vložil tožbo zoper izpodbijano odločbo in se uvodoma skliceval na vse vloge in argumente, ki jih je predložil v dosedanjem postopku. Organ ni enoznačno določil relevantnega potrošnika. Nekaj časa piše o relevantnem potrošniku, nato povprečnem potrošniku, pa o strokovnjakih, o zadevnih potrošnikih. Pri relevantnem potrošniku tudi ne zapiše, kakšne vrste naj bi bil strokovnjak. Pravni standard povprečnega potrošnika bi moral napolniti z vsebino. Organ ni citiral nobenega dokumenta, kjer bi bil uporaben izraz HyperFIBER. Družba se tudi ne ukvarja z laserskimi, ampak s plazemskimi rezalniki, kar ni isto. Organ ne zapiše, kakšnega profila naj bi bil visoko usposobljen strokovni kader, ki nabavlja te stroje. Blago običajno nabavljajo strokovnjaki s področja ekonomije. Sklicujoč se na X Ips 142/2013, tožnik meni, da povprečni uporabnik tehnologije razume besedo tehnologija in laser. Vendar je izraz Laser Technology zavajajoč, saj ga v kontekstu blaga iz razreda 7 potrošnik razume kot laserska tehnologija za odrezavanje. Vendar HyperFIBER v tem kontekstu nima prav nobenega pomena. Ne drži, da je cela besedna zveza opisovalna in razumljiva povprečnemu potrošniku. Vsak strokovnjak s področja odrezovalne tehnike bi lahko organu pojasnil, da je nemogoče, da bi se za razrez uporabljalo laserska vlakna. Ni jasno, kaj so ''laserska vlakna'' oziroma kaj je organ menil s tem. Če pa to ni jasno, bi moral biti povprečni potrošnik bolje definiran. Organ nikjer ni zapisal, da naj bi relevantni potrošnik razumel angleško do te mere, da bi razumel celotno besedno zvezo. Gre za visoko specializirano uporabo jezika. Tako tudi sodišče v I U 1087/2009. Tožnik v nadaljevanju povzame podatke s fotografijami s spletnih strani, ki jih je organ citiral, pri čemer ugotovi, da v nobenem od primerov ne gre za HyperFIBER oznako, ker to ni tehnološko pogojena oznaka. Tožnik tudi ne podcenjuje potrošnika, temveč opozarja na pravi pomen izraza hyper. Ni jasno, od kod organu informacija, da bi šlo za ''visoko zmogljiva vlakna''. Po mnenju organa hyper pomeni: mnogo, visoko zmogljivo, večplastno in visoka stopnja, kot izhaja iz odločbe. To ne gre. Relevantni potrošnik tako nedvomno ne bo povezal izraza hyper s blagom iz tega razreda. Prepoved uporabe dejansko velja samo za tiste izraze, ki lahko služijo običajni uporabi s stališča potrošnika bodisi neposredno bodisi s sklicevanjem na eno od njihovih bistvenih značilnosti blaga, za katero se zahteva registracija (C-383/99, točka 39, Baby-Dry). Če pa je opisna navedba preveč nejasna in nedoločna, da bi vlogi za prijavljeno blago podelila opisni značaj, praviloma ni prepovedi registracije (T-135/99, točka 29). To velja zlasti, kadar je v zvezi z zahtevanim blagom prijava kot taka precej nenavadna ali neobičajna ali ima več kot en ali nejasen pomen. Glede na povedano gre pri izrazu hyper k izrazu fiber za neverjetno zvezo. Tožnik je predlagal, da sodišče izvede dokaze, ugodi tožbi, odpravi odločbo in nadomesti s takšno, ki je za tožnik ugodna oziroma vrne zadevo v ponoven postopek, v vsakem primeru pa tožniku povrne stroške postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri svoji odločitvi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe. Ne drži, da ni opredelila pojma relevanten potrošnik, saj ga je, poudarila je tudi nivo znanja angleškega jezika potrošnika. V odločbi je tudi navedla, da so besede ''fiber'', ''laser'' in ''technology'' povezane s stroko, kar izkazujejo različne spletne strani, navedene tudi v odločbi. Treba je upoštevati predpostavko, da bi se lahko znamka uporabljala v zvezi z zadevnim blagom na trgu. Za zavrnitev registracije znamke zadostuje že, če vsaj eden od možnih pomenov opisuje lastnosti zadevnega blaga in storitev (C-191/01, C-363/99). Zgolj združitev besednega elementa brez razlikovalnega učinka z drugim opisnim besednim elementom ne pomeni, da ima kombinacija razlikovalni učinek (T-356/99). Kombinacija besed je lahko opisna tudi, če ni zapisana v pravilni slovnici (T-105/06). Predlagala je zavrnitev tožbe.

5. Tožnik je v pripravljalni vlogi še dodal, da toženka priznava, si je izraz izmislil tožnik, in kadar je povezava dveh ali več besed sintaktično nenavadna, je to zadostna stopnja opisovalnosti (C-383/99). Sicer pa niti eden od zapisanih strojev v odločbi ne ponuja tovrstnih laserskih strojev in tudi ne HyperFIBER Laser. Ne drži, da naj bi toženka zapisala v odločbi, da gre za strokovno javnost, saj je na drugi strani odločbe navedeno: ''ki ga povprečni potrošnik blaga iz razreda 7...''. To ni zapis strokovne javnosti. Če je relevantni potrošnik strokovna javnost, kot trdi toženka, potem je odločitev še toliko manj razumljiva. Strokovna javnost namreč točno ve, kaj so Fiber Laserj-i, in ve, da izraz Hyper Fiber ne obstaja. Poleg tega je relevantna strokovna javnost v Sloveniji in ne v ZDA. Toženka tudi ni izkazala najmanjše stopnje verjetnosti, da bi se znamka v celoti lahko uporabila za označevanje relevantnega blaga in storitev. Izraz fiber je lahko uporabljen v strojih za tkanje, izraz laser v laserskih tiskalnikih. Izraz technology kot opis tehnologije. Izraza hyper toženka sploh ni našla. Z vidika strokovne javnosti je nesmiselna navedba toženke, da bi na trgu glede na prijavljeni znak prejel informacijo, da gre za laserski stroj, ki reže z laserskimi vlakni, saj taka vlakna ne obstajajo. Zato so navedbe sodne prakse irelevantne. Pri besedi fiber in laser pa bi morala biti opravljena analiza v smislu določenega strokovnega izrazoslovja v povezavi z znanjem angleščine relevantnega potrošnika ali povezavo med tiskalniki, igračami, prehrano in prijavljeno znamko v razredu orodij.

6. Sodišče je v zvezi s sestavo sodišča pri odločanju sprejelo sklep, I U 76/2021 z dne 14. 6. 2022, da v zadevi sodi sodnica posameznica. Ocenilo je namreč, da so izpolnjeni pogoji za odločanje po sodniku posamezniku na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker gre v zadevi za zavrnitev prijave znamke na podlagi 43. člena ZIL-1, v zvezi katero obstaja sodna praksa Vrhovnega, Upravnega sodišča, kot tudi Splošnega sodišča ter Sodišča EU.

7. Sodišče je 13. 7. 2022 opravilo narok za glavno obravnavo. Naroka za glavno obravnavo sta se udeležila pooblaščenec tožnika in pooblaščenec toženke, ki sta vztrajala pri svojih dosedanjih navedbah in predlogih. Tožnik je še dodal, da je dolžnost toženke, da ustvari neposredno in jasno povezavo med seznamom blaga in storitev ter obravnavanim znakom, kot tudi dokaže zadostno poznavanja tujega jezika, poudaril je še, da toženka ni opredelila vrste specializirane strokovne javnosti (npr. študentje strojništva z malo ur tujega jezika), posledično, kako ta strokovna javnost pozna tuje jezike. Pojasnil je še, da so laserska vlakna izjemno tanka steklena vlakna, s katerimi je nemogoče karkoli rezati ali se približati kakršnemukoli materialu za izdelavo kovin. Toženka je predlagala sodišču, naj ne upošteva novot, podanih na tej obravnavi, poudarila, da iz odločbe izhaja raven znanja angleškega jezika glede na relevantnega potrošnika. Tožnik je še dodal, da gre za posplošene navedbe, slehernik bi izraz fiber povezoval z zajtrkom, ne pa z odrezovalno tehnologijo.

8. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v izpodbijano odločbo ter vse ostale listine v upravnem spisu.

**K I. točki izreka:**

9. Tožba ni utemeljena.

10. V zadevi je predmet spora pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila prijavo znamke HyperFIBER Laser Techology, ki jo je vložil tožnik za blago iz razreda 07 po NK: stroji za obdelavo lesa, stroji za obdelavo usnja, stroji za tekstilno industrijo, stroji za rezanje, obdelovalni stroji za kovine. Toženka je svojo odločitev utemeljila na podlagi b) in c) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1. 11. Po b) in c) točki prvega odstavka 43. člena ZIL-1 se kot znamka ne registrira znak: ki je brez slehernega razlikovalnega učinka (b)); ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev (c)).

12. Sodišče se pridružuje uvodnemu delu obrazložitve izpodbijane odločbe, da se opisnost znaka ocenjuje glede na prijavljeno blago/storitve ter glede na razumevanje relevantne javnosti ali potrošnikov zadevnega blaga oziroma storitev, pri čemer zadošča, da znak vzpostavi neposredno in konkretno povezavo s prijavljenim blagom. In kot je tudi zapisala toženka, načeloma velja, da je relevanten potrošnik oseba, ki je razumno obveščena, pozorna in pazljiva (sodba SEU, C-342/97).

13. Kot poglavitno tožnik izpostavlja, da toženka ni enoznačno določila relevantnega potrošnika, kar podrobno opiše, zaradi česar je ostalo neodgovorjeno tudi vprašanje razumevanja znaka z t.i. relevantnim potrošnikom glede na prijavljeno blago.

14. Toženka je relevantnega potrošnika opredelila na več mestih v izpodbijani odločbi: najprej v prvem odstavku na 2. strani, ko je po opisu besedila prijavljenega znaka (ki je zapisano v angleškem jeziku) navedla, ''da je prijavljeni znak zapisan z velikimi in malimi običajnimi črkami v angleškem jeziku, ki ga _relevantna javnost_, kot tudi _povprečni potrošnik prijavljenega blaga,_ obvlada do te mere, da bi nedvomno razumel pomen posameznih delov besedne zveze prijavljenega znaka, kot tudi njegovo celoto'', nadalje v četrtem odstavku na isti strani, kjer navede, da ''gre v primeru prijavljenega znaka za splošni pojem, ki ga _povprečni potrošnik blaga iz razreda 7 NK (obdelovalni stroji)_ dojema kot informacijo o vrsti strojev, ki delujejo s pomočjo vlaknaste laserske tehnologije'', nadalje v šestem odstavku na 3. strani, kjer ponovi svoje navedbe iz prvega odstavka na 2. strani in še dodatno navede, da ''_potrošnik_ za razumevanje besedne zveze prijavljenega znaka ne potrebuje poglobljenega znanja, ampak mu za razumevanje pomena besedne zveze zadostuje že osnovno znanje angleškega jezika'', nadalje v sedmem odstavku na 3. strani, ko navede, ''da prijavitelj vendarle nekoliko preveč podcenjuje razumevanje _potrošnika_..'', in ''da je malo verjetno, da bi _relevantni potrošnik_ prevajal, da gre za strašljiv ali razburljiv stroj, zlasti če se upošteva, da _relevantni potrošnik_ v primeru prijavljenega blaga ni neki povprečni potrošnik, ki kupuje laserski obdelovalni stroj za prostočasne dejavnosti, ampak gre _za potrošnika, ki se poklicno ukvarja z razrezom materialov in ima dovolj strokovnega znanja, da loči med seboj stroje glede na vrsto tehnologije''_. Nadaljuje še (že v prvem odstavku na 4. strani odločbe), da ''gre v tem primeru _za visoko usposobljen strokovni kader_, ki je pri nabavi blaga še toliko bolj fokusiran in pozoren; _zadevni potrošnik s takim tehničnim znanjem_ bo namreč brez dvoma lahko razlikoval na trgu laserske stroje, in bi iz prijavljenega znaka brez posebnega naprezanja prejel le informacijo o vrsti laserske tehnologije, s pomočjo katere deluje stroj za razrez, za katerega zahteva prijavitelj varstvo z znamko'' in še, ''da je, ob dejstvu, da je potrebno upoštevati _potrošnika z visoko stopnjo tehničnega predznanja_, prijaviteljevo prevajanje izraza hyper na tem mestu več kot nesmiselno in ne spremeni dejstva,...''.

15. Iz povzetih delov odločbe je tako več kot nedvoumno razvidno, da je toženka relevantnega potrošnika za prijavljeno blago označila kot visoko _usposobljen strokovni kader, s tehničnim znanjem, ki se poklicno ukvarja z razrezom materialov in ima dovolj strokovnega znanja, da loči stroje med seboj glede na vrsto tehnologije._ Ob povedanem tako tudi ne drži, da toženka nikjer ne zapiše, za kakšen kader naj bi šlo, kot to ugovarja tožnik.

16. Pri tem ni relevantno, da iz citirane spletne strani www.hypertherm.com (ki je ameriška spletna strani in torej v angleškem jeziku) ni najti zapisa HyperFIBER, in da zato ni jasno, kako naj bi slovenski strokovnjaki razumeli pomen HyperFIBER, če tega izraza ni na tej spletni strani. Kot je zapisala toženka, gre za razumevanje pomena teh dveh besed v angleškem jeziku (ki ga relevantni potrošnik tudi po oceni sodišča nedvomno razume), in povezavo z ostalimi besedami v besedni zvezi, ki so vse opisovalne in podajajo splošno informacijo o vrsti strojev. To nedvomno lahko velja tudi za izraz ''hyper'' v pomenu, kot ga je podala toženka in se pri tem oprla na Slovar slovenskega knjižnega jezika: izražanje visoke stopnje, povečanja, pretiranosti tega, kot npr. hipermoderen, hiperdimenzionirati, hiperfunkcija, hiperkritičen.

17. Tožbeno razlogovanje, da toženka očitno sploh ne razume, za kakšen stroj naj bi šlo in da tak, kot ga opisuje, sploh ne obstaja, je tudi neutemeljeno. Kot je toženka zapisala, gre za laserske stroje, kar je razumeti kot stroje, ki omogočajo razrez z laserjem (laser po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni napravo, ki oddaja curek izrecno vzporedne in izredno enobarvne svetlobe). Že glede na povedano zato ni relevantno, če je toženka zapisala tudi, da gre za laserski stroj, ki reže s t.i. laserskimi vlakni, ki da sploh ne obstajajo (sodišče se pri tem ne spušča v vprašanje, ali taka vlakna res obstajajo ali ne, saj to za rešitev spora ni pomembno). Posledično ni mogoče slediti tožniku, da tudi strokovnjak ne bo razumel tega izraza v povezavi s stroji in kar naj bi pomenilo, da je besedna zveza v zadostni meri razlikovalna, da je njena zaščita po ZIL-1 dopustna.

18. Po oceni sodišča je toženka dovolj konkretno tudi razložila, o kakšnem nivoju angleškega jezika govorimo v primeru obravnavane besedne zveze: _obvladovanje angleškega jezika do te mere, ki ga relevantna javnost, kot tudi povprečni potrošnik prijavljenega blaga obvlada do te mere, da bi nedvomno razumel pomen posameznih besed prijavljenega znaka, kot tudi njegovo celoto_. Tudi po oceni sodišča ne gre - v povezavi s prej opredeljenim relevantnim potrošnikom - za visoko specializirano uporabo jezika, ne glede na (morebiti) neobstoječo besedno zvezo ''laserska vlakna''. Tako se je toženka mogla sklicevati na sodbo, I Up 1190/2004. Obenem sodišče tudi ocenjuje, da ni podan primer, kot obravnavan v zadevi, I U 1087/2009, saj upoštevni krogi (relevantni potrošnik v Sloveniji) nedvomno razumejo pomen posameznih besed (kot zgoraj obrazloženo) in besedne zveze kot take. Zato tudi ne vzdrži trditev, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker se toženka ni ukvarjala z razširjenostjo besedne zveze med relevantnimi potrošniki. Gre za to, da so posamezne besede in besedna zveza razumljive relevantnim potrošnikom in vzpostavljajo povezavo s prijavljenim blagom.

19. Tožnik tudi ugovarja, da iz spletnih strani, na katere se toženka sklicuje (https://dbk.si/laserski-stroji/fiber-laserski-stroji/, https://www.virs.si/cnc-laserji-in-upogibalni-stroji/bystar-fiber, http://www.troteclaser.si/speedy-300-fiber/), nikjer ne izhaja HyperFIBER, ker ta ni tehnološko pogojena. Ob tem tožnik spregleda, da imajo vsi trije stroji v oznaki izraz fiber, torej gre glede na prijavljeno blago za opisovalen izraz vrste stroja, zaradi česar zgolj dodan izraz hyper (tudi v prevodu, kot izhaja iz Webster slovarja: med drugim hiperaktiven, poskočen, kar se tudi lahko v prenesenem pomenu razume kot stroj z visoko oziroma višjo učinkovitostjo oziroma zmogljivostjo) ne prispeva k njegovi razlikovalni funkciji, kot to želi prikazati tožnik. Toženki zato tudi ni bilo treba poiskati dokumenta, kjer naj bi bil izraz HyperFIBER sploh uporabljen. Tožnik ima tudi prav, da je treba znamko obravnavati v celoti in ne po njenih sestavnih delih, kar pa ne spremeni ugotovitve, da gre za posamezne besede, ki so vsaka posebej opisovalne in iz teh besed sestavljeno besedno zvezo, ki je opisovalna glede na prijavljeno blago in nima razlikovalnega učinka. Ob zgoraj povedanem pa se tudi ni mogoče strinjati, da gre za tako nesmiselno besedno zvezo v povezavi s prijavljenim blagom, da je zato razlikovalna.

20. Sodišče pritrjuje tožniku, da lahko prepoved registracije dejansko velja samo za tiste izraze, ki lahko služijo običajni uporabi s stališča potrošnika bodisi neposredno bodisi s sklicevanjem na eno od njihovih bistvenih značilnosti blaga, kakršno je blago, za katero se zahteva registracija (tako SEU v zadevi C-383/99, Baby-Dry, točka 39), za kar po mnenju tožnika v tem primeru ne gre, upoštevajoč izraz hyper v povezavi z ostalimi besedami v besedni zvezi, predvsem z besedo fiber. Kot pa tudi izhaja iz zgoraj navedene sodbe, je pri tem pomembno zaznavanje relevantnega potrošnika besed oziroma besedne zveze glede na prijavljeno blago oziroma ali je izraz primeren, da lahko govorimo o razlikovalnem karakterju besedne kombinacije, ki omogoča njeno registracijo kot znamke (točka 40). Po oceni sodišča za takšno neprimerno oziroma nenavadno kombinacijo ne gre, upoštevajoč, da lahko izraz hyper povežemo z zmogljivostjo stroja/ev, zato tudi ne gre za tako sintaktično nenavadno kombinacijo, da bi lahko govorili o razlikovalnem učinku le-te. Prav tako po presoji sodišča ne gre za preveč nejasno in nedoločno opisno navedbo oziroma preveč nenavadno ali neobičajno prijavo kot tako ali v smislu njenih sestavnih delov, ki bi omogočila registracijo znaka (sodbi, T-135/99, T-24/00). Kot že povedano povprečni potrošnik prijavljenega blaga (torej visoko usposobljen strokovni kader) nedvomno ne bo izraza HyperFIBER tolmačil kot nenormalno visok FIBER, temveč za stroj, ki omogoča razrez z laserjem z visoko (oziroma višjo kot povprečno) učinkovitostjo oziroma zmogljivostjo.

21. Navedbe, ki jih je tožnik podal na naroku za glavno obravnavo, in ki po vsebini predstavljajo novote (da bi se toženka, če gre za strokovno javnost s področja strojništva, morala opredeliti glede poznavanja tujih jezikov te strokovne javnosti, tj. študentov strojništva), sodišče ne bo obravnavalo. Tožnik mora namreč v tožbi, ki jo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve akta, s katerim je bil končan postopek (28. člen ZUS-1) navesti vse tožbene razloge, tj. vsa dejstva in predlagati oziroma predložiti vse dokaze za utemeljitev svoje tožbe, torej mora razložiti, zakaj toži (30. člen ZUS-1). Sodišče zato tudi ni upoštevalo navedb iz vlog, ki jih je podal tožnik v upravnem postopku in se je v tožbi nanje le skliceval. 22. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in izdana odločba zakonita in pravilna, zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 23. Sodišče je odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

24. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.