12. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A. A. A. iz Ž. na seji dne 12. februarja 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik navaja, da je kandidiral za sodnika v času veljavnosti Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS), ko ta ni določal, da se mnenje personalnega sveta o ustreznosti kandidata pošlje tudi kandidatu, ki bi lahko v določenem roku posredoval svoje pripombe. Zato je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZSS, ki pa jo je Ustavno sodišče zavrglo, ker je bil med postopkom ustavnosodne presoje sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 67/02 - v nadaljevanju ZSS-D), ki je določil obveznost seznanitve kandidata z mnenjem personalnega sveta o njegovi ustreznosti za sodniško funkcijo. Meni, da ima na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) pravni interes za ugotovitev neskladnosti ZSS z Ustavo, ker še vedno tečejo postopki na Upravnem sodišču (št. U 1426/99) in Vrhovnem sodišču (št. U 4/200 in št. I Up 175/00). Zato predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi, da je bil ZSS v neskladju z Ustavo.

B.

Z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-202/99 z dne 21. 11. 2002 se je postopek za presojo določb 15. do 23. člena ZSS, ki so bile med postopkom usklajene z Ustavo, končal. Ustavno sodišče je pobudo zavrglo, ker je ugotovilo, da so razlogi, na podlagi katerih je pobudnik uveljavljal neustavnost ZSS, prenehali obstajati. Pobudnik je namreč v pobudi navajal, da mu v postopkih kandidiranja za sodnika ni bilo poslano v vednost mnenje Personalnega sveta Okrožnega sodišča v Ljubljani in da se je z mnenjem lahko seznanil šele po njegovi večkratni zahtevi.

Po določbi 47. člena ZUstS lahko v primeru, ko je zakon med postopkom prenehal veljati, niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti, Ustavno sodišče ugotovi, da ni bil v skladu z Ustavo. Ker lahko Ustavno sodišče v primerih, ko je izpodbijana zakonska določba, to le razveljavi (43. člen ZUstS), ima tudi ob ugotovitvi neskladnosti ta njegova ugotovitev le učinek razveljavitve. Po določbi 44. člena ZUstS se razveljavljena zakonska določba ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ustavno sodišče bi na podlagi navedenih določb ZUstS lahko ugotovilo, da izpodbijane določbe ZSS niso bile v skladu z Ustavo le v primeru, če bi pobudnik izkazal, da bi se na podlagi take ugotovitve njegov pravni položaj v postopkih, ki jih je sprožil in ki še niso pravnomočno končani, spremenil (24. člen ZUstS).

V skladu s 47. členom ZUstS mora pobudnik v pobudi izkazati, da bi bila odločitev Ustavnega sodišča o ugotovitvi neskladnosti ZSS z Ustavo lahko podlaga za odpravo posledic morebitne neustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Pobudnik v pobudi utemeljuje svoj pravni interes v smislu 47. člena ZUstS z navedbami, da ima še vedno odprte sodne postopke v posameznih zadevah in navaja opravilne številke teh zadev. Pobudi ne prilaga nobenih dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da v teh postopkih uveljavlja kršitve, povezane z izpodbijanimi zakonskimi določbami. Dejstvo, da postopki, ki jih je sprožil pobudnik v zvezi s postopki kandidiranja za sodnika, še niso pravnomočno končani, samo po sebi še ne pomeni, da bi bila morebitna ugotovitev o neskladju izpodbijanih določb ZSS z Ustavo podlaga za odpravo posledic neustavnosti. Tudi iz ustavnih pritožb, ki jih je pobudnik vložil zoper posamezne odločbe v zadevah, ki jih omenja v pobudi, izhaja, da pobudnik svojih tožb v upravnem sporu ne opira na dejstvo, da ni bil seznanjen z mnenjem personalnega sveta o ustreznosti kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo.

Tako je iz sklepa Upravnega sodišča št. U 1426/99 z dne 3. 11. 1999 razvidno, da je pobudnik vložil tožbo zoper Personalni svet Okrožnega sodišča v Ljubljani, Personalno komisijo Državnega tožilstva, Ministrstvo za pravosodje in Sodni svet, v kateri je izpodbijal mnenje, ki so ga tožene stranke dale glede njegove osebnostne primernosti za izvolitev sodnika. S sklepom št. I Up 175/2000 z dne 20. 3. 2003 je Vrhovno sodišče sklep o zavrženju navedenih tožb potrdilo. Pobudnik svoje tožbe v navedeni zadevi ni utemeljeval z neustavnostjo ZSS, ker ni določal, da mora personalni svet seznaniti kandidata s svojim mnenjem in mu dati rok za njegove morebitne pripombe. Sicer pa je pobudnik tudi svojo prvo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZSS (zadeva št. U-I-202/99) utemeljeval le s težavami, ki jih je imel s pridobitvijo navedenega mnenja, ker ZSS te obveznosti Personalnega sveta ni izrecno določal. Pobudnik kot še nepravnomočno zadevo omenja tudi zadevo št. U 4/2000, vendar ne navaja in ne prilaga nobenih dokazil (tožbe, prvostopenjske odločbe, pritožbe), iz katerih bi izhajal njegov pravni interes za ugotovitev neustavnosti ZSS.

Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za ugotovitev morebitne neustavnosti ZSS, ki je veljal pred uveljavitvijo ZSS- D, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić