Jedro

Upnik je predlog za izvršbo zoper dolžnika vložil neutemeljeno, poleg tega pa je za dolžnika ugodna odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju upnikovega predloga za izvršbo že pravnomočna, zato je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, kajti navedeni stroški so mu bili s strani upnika povzročeni neutemeljeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se upniku naloži, da je dolžan dolžniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa plačati 171,35 EUR stroškov ugovornega postopka in 128,52 EUR stroškov za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo.

II. Upnik je dolžan plačati dolžniku 140,64 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za povrnitev stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa.

2. S popravnim sklepom z dne 8. 8. 2018 je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep popravilo tako, da se izrek pravilno glasi: "Predlog _dolžnika_ za povrnitev stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa se zavrne", v prvem stavku četrtega odstavka obrazložitve pa se beseda " upnik" nadomesti z besedo "dolžnik".

3. Zoper ta sklep je dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču prve stopnje kot napačno očita pojmovanje, da je treba zmotno ravnanje sodišča obravnavati kot naključje, ki se je primerilo dolžniku in da mora zato v skladu s 156. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP (v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), sam nositi stroške ugovornega postopka in stroške predloga za izdajo dopolnilnega sklepa. Upnik je namreč neutemeljeno vložil predlog za izvršbo, saj bi glede na javno objavljene podatke o začetih postopkih osebnega stečaja in glede na neizpodbojno domnevo v 122. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, moral vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja (dne 21. 10. 2014), in to celo že več kot tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo (dne 29. 12. 2017). Meni, da gre v primeru sledenja razlagi sodišča kvečjemu za naključje, ki se je primerilo upniku. Ob pravilni uporabi prvega odstavka 156. člena ZPP gre tako celo za stroške, ki jih je upnik povzročil izključno po svoji krivdi in jih je dolžniku dolžan povrniti ne glede na izid postopka. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških ugovora in predloga z dne 16. 2. 2018 v celoti ugodi, podredno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje, v vsakem primeru pa upniku naloži plačilo dolžnikovih stroškov v zvezi s pritožbenim postopkom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

4. Upnik v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da je predlog za izvršbo vložil, ker se dolžnik že ves čas po uvedbi postopka osebnega stečaja uspešno izmika plačevanju računov za opravljene komunalne storitve. Poudarja, da gre za terjatve, ki so nastale po začetku postopka osebnega stečaja, na katere osebni stečaj ne vpliva. Gre za tekoče stroške, ki jih je fizična oseba dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase. Meni, da izvršba predstavlja upnikovo varstvo za poplačilo stroškov, povezanih z bivanjem dolžnika, ter da je moral poskrbeti za svojo zaščito. Ker gre za storitve, ki jih upnik opravlja v javnem interesu in jih ne sme prenehati opravljati, izčrpati pa mora vse pravne poti za poplačilo terjatev, je vložil predmetno izvršbo. Tako dolžnik kot tudi njegov stečajni upravitelj bi se morala zavedati dejstva, da gre za obstoječo obveznost, zato je bil ugovor dolžnika brezpredmeten. S tem, ko je dolžnik vložil ugovor, namesto da bi svojo obveznost nemudoma poravnal, so mu nastali tudi nepotrebni stroški. Trdi še, da predmetni ugovor predstavlja očiten dolžnikov poskus izogniti se plačilu dolga. Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo v celoti zavrne in sklep potrdi, dolžniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka skupaj s stroški odgovora na pritožbo (teh stroškov sicer ne specificira).

5. Pritožba je utemeljena.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je bil v predmetni zadevi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložen dne 29. 12. 2017, to je po začetku postopka osebnega stečaja, ki se je nad dolžnikom začel na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici St 000 z dne 21. 10. 2014. Upoštevajoč določbo prvega odstavka 131. člena in prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP, po katerih po začetku postopka osebnega stečaja proti insolventnemu dolžniku (vsaj praviloma) ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (razen v primeru katere od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP), je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 2. 2018 razveljavilo sklep o izvršbi z dne 4. 1. 2018 in upnikov predlog za izvršbo z dne 29. 12. 2017 zavrglo. Ta sklep je postal pravnomočen.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom z dne 8. 8. 2018 zavrnilo dolžnikov predlog za povrnitev stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa z utemeljitvijo, da je bil sklep o izvršbi neupravičeno izdan, kar predstavlja zmotno ravnanje sodišča. Dolžnik je bil sicer res primoran vložiti ugovor zaradi napake sodišča, vendar pa je to naključje, ki se je primerilo dolžniku (156. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna.

9. Po določbi četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP velja neizpodbitna pravna domneva (_presumptio iuris et de iure_), da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe s potekom osmih dni po objavi te sodne odločbe. Glede na to, da je upnik v konkretnem primeru vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine več kot tri leta po objavi sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, se upoštevajoč prej navedeno neizpodbitno pravno domnevo šteje, da je bil upnik ob vložitvi predloga za izvršbo seznanjen s tem, da se zoper dolžnika vodi postopek osebnega stečaja, v tem primeru pa sklepa o izvršbi zoper dolžnika ni dopustno izdati, saj ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP (glej prvi odstavek 131. člena in prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je upnik predlog za izvršbo zoper dolžnika vložil neutemeljeno, poleg tega pa je za dolžnika ugodna odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju upnikovega predloga za izvršbo že pravnomočna (glej sklep z dne 14. 2. 2018, zoper katerega se ni pritožila nobena od strank), zato ni pravilna izpodbijana odločitev, po kateri dolžnik ni upravičen do povrnitve stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, kajti navedeni stroški so mu bili s strani upnika povzročeni neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

10. Zato je višje sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upniku naložilo v plačilo dolžnikove stroške ugovornega postopka in stroške za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa (3. točka 365. člena in 5. alineja 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi z določbo 15. člena ZIZ). V skladu z Odvetniško tarifo - OT, je dolžnik upravičen do povračila nagrade za ugovor v znesku 300 točk (po 6. točki Tarifne številke 27 v zvezi s 1. točko Tarifne številke 18 OT) oziroma do povračila nagrade za drugo obrazloženo vlogo v znesku 225 točk (po tretji alineji 7. točke Tarifne številke 27 v zvezi s 1. točko Tarifne številke 18 OT), do 2 % izdatkov za stranko (po drugem in tretjem odstavku 11. člena OT) in do 22 % DDV na odvetniško storitev in stroške (po drugem odstavku 2. člena OT). Ob upoštevanju, da vrednost točke znaša 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), seštevek dolžniku priznanih stroškov ugovora tako znaša 171,35 EUR, seštevek stroškov za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pa 128,52 EUR. Priglašenega stroška sodne takse za ugovor višje sodišče dolžniku ni priznalo, saj iz podatkov spisa in iVpisnika nastanek tega stroška ni razviden (dolžniku niti ni bil izdan plačilni nalog za plačilo te sodne takse).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter šestega odstavka 38. člena ZIZ. Dolžnik je v pritožbenem postopku uspel, kar pomeni, da so mu bili tudi stroški pritožbenega postopka povzročeni neutemeljeno. Upoštevaje seštevek s predmetnim sklepom priznanih stroškov kot vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku (299,87 EUR) in relevantne določbe OT, je višje sodišče dolžniku priznalo 200 točk nagrade za pritožbo (po 6. točki Tarifne številke 27 v zvezi s 1. točko Tarifne številke 18 OT), 2 % izdatkov za stranko in 22 % DDV na odvetniško storitev in stroške. Ob upoštevanju, da vrednost točke znaša 0,459 EUR, seštevek dolžniku priznanih stroškov odvetniškega zastopanja v pritožbenem postopku znaša 114,24 EUR, kar vse skupaj s plačano sodno takso za pritožbo (v znesku 26,40 EUR) znaša 140,64 EUR stroškov pritožbenega postopka.

12. Ker je dolžnik pri priglasitvi vseh priznanih stroškov postopka zahteval tudi zakonske zamudne obresti v primeru upnikove zamude s plačilom stroškov, je višje sodišče ustrezno upoštevalo tudi to njegovo zahtevo.