Jedro

V kolikor sodišče samo presodi (k temu ga sicer lahko napeljejo tudi ugovori toženca), da bi lahko oz. moral tožnik šele v drugi pripravljalni vlogi navedena dejstva in dokaze predlagati že v tožbi, da gre torej za utemeljevanje tožbenega zahtevka neodvisno od navedb toženca v odgovoru na tožbo, jih v skladu s 453. členom ZPP ne upošteva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani – centralnega oddelka za verodostojno listino opr. št. VL 139283/2010 z dne 7. 10. 2010 v delu, v katerem je bilo dolžnici, sedaj toženki, naloženo plačilo terjatve upnika, sedaj tožnika, in v delu, v katerem so bili odmerjeni izvršilni stroški, v celoti obdržalo v veljavi, tako da je toženka dolžna v roku 8 dni plačati tožniku znesek 1.043,80 EUR (prej 250.136,94 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23. 10. 2005 dalje do plačila ter mu povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2010 dalje do plačila (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna tožniku povrniti nastale pravdne stroške v višini 265,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8 dni od vročitve pisnega odpravka prvostopne sodbe toženki dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje toženka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje sodbo oprlo na nedovoljene oziroma prepozne dokaze (popis izvedenih del zunanja dela, na novo narejen popis izvedenih del z dne 14. 10. 2005, zaslišanje B. W. in originalna rekapitulacija z dne 14. 10. 2004 – pravilno 14. 10. 2005), katerih prekluzijo je toženka ugovarjala že v svoji pripravljalni vlogi z dne 28. 1. 2011. Ti dokazi so bili namreč predlagani v drugi pripravljalni vlogi, kar je v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) prepozno. Po prepričanju pritožnice je nepravilna prvostopna utemeljitev, da je imel tožnik za tako prepozno predlaganje dokazov opravičljiv razlog, ker je toženka šele v svoji prvi pripravljalni vlogi začela zatrjevati dejstva, na katera se ti listinski dokazi nanašajo, in tako tožnik ni mogel pričakovati, da bodo ti dokazi relevantni. V postopku v sporih majhne vrednosti namreč niso uporabne določbe 286. člena ZPP o možnosti kasnejšega predlaganja dokazov, če jih stranke brez svoje krivde niso predložile pravočasno, saj ima ta postopek glede dokaznih predlogov in pravočasnosti le-teh posebne določbe. Sicer pa je prvostopno sodišče samo iskalo razloge oziroma tožnikovo nekrivdo za podajo prepoznih dokaznih predlogov, medtem ko tožnik razlogov za to ni navajal, čeprav je stranka tista, ki mora zatrjevati in utemeljiti, zakaj dokazov ni mogla predlagati pravočasno brez svoje krivde. V vsakem primeru pa je bil absolutno prepozno predlagan dokazni predlog iz druge pripravljalne vloge tožnika - original rekapitulacije, ki je bil predložen šele na zadnji glavni obravnavi. Prvostopno sodišče naj bi kršilo tudi 22. člen Ustave RS, saj pravdnih strank ni obravnavalo enako. Tožnik je tisti, ki mora v prvi pripravljalni vlogi predlagati tudi vse dokaze, zato je po prepričanju pritožnice nepravilna utemeljitev prvostopnega sodišča, da tožniku dovoli predlagati dokaze zato, ker naj bi toženka s svojimi navedbami in dokazi nakazala pot reševanja tožbenega zahtevka. Predlaga spremembo izpodbijane prvostopne sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo v postopku v sporu majhne vrednosti. Po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP se sme odločba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar so bile stranke postopka pravočasno in pravilno opozorjene. Navedena omejitev pritožbenih razlogov tako pomeni, da pritožbeno uveljavljanje pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno, pritožbeno sodišče pa je pri presojanju dopustnih pritožbenih razlogov in ob uradnem preizkusu vezano na dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje.

6. V postopku v sporih majhne vrednosti mora po določbi 451. člena ZPP tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Vsaka stranka lahko vloži še po eno pripravljalno vlogo, tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo, tožena stranka pa lahko v osmih dneh po prejemu te pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (drugi do četrti odstavek 452. člena ZPP); dejstva in dokazi, ki jih stranka ne navaja v teh vlogah, pa se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Kadar gre za postopek v sporu majhne vrednosti, v katerem se nadaljuje izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, ker pride na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi do razveljavitve dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, se predlog za izvršbo obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Le-ta pa je neizogibno nepopolna že po volji zakonodajalca, saj se ne zahteva, da bi moral upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navesti dejansko podlago svojega zahtevka. Zato ustaljeno tolmačenje zgoraj navedenih zakonskih določb v postopku v sporih majhne vrednosti, ki ga je v obravnavani zadevi upoštevalo tudi sodišče prve stopnje (opozorilo pravdnim strankam v postopku v sporih majhne vrednosti po izvršbi), daje tako tožeči kot toženi stranki pravico, da po vložitvi predloga za izvršbo in ugovora v eni vlogi navajata dejstva in dokaze (ti dve vlogi po vsebini ustrezata tožbi in odgovoru na tožbo), nato pa lahko vsaka stranka vloži še po eno pripravljalno vlogo, s katero odgovarja na navedbe nasprotne stranke.

7. V obravnavani zadevi sta obe pravdni stranki po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu v za to postavljenih rokih vložili po dve pripravljalni vlogi. Tožnik je v svoji prvi pripravljalni vlogi navedel dejansko podlago svojega tožbenega zahtevka in zanjo predlagal dokaze. Svoj zahtevek na plačilo spornega zneska je utemeljeval z rekapitulacijo vrednosti pri toženki opravljenih gradbenih del, ob upoštevanju (odštetju) s strani toženke že plačanega zneska kakor tudi korekcije plačila (znižanja vrednosti opravljenega dela „zunanja ureditev s tlakovci“) s strani nadzornika toženke (kot podrobneje izhaja iz obrazložitve prvostopne sodbe v točki 6). Toženka je v svoji prvi pripravljalni vlogi odgovorila na navedbe tožnika ter navedla dejstva in dokaze, s katerimi se je tožbenemu zahtevku zoperstavljala. Navajala je, da ni prejela obračuna izvedenih del, njen nadzornik pa naj bi od tožnika prevzel le osnutek rekapitulacije, ki se je glasil na znesek 1,386.753,59 SIT in ga je potem tožnik brez obrazložitve korigiral (znižal na znesek 1,262.749,80 SIT). Ker je nadzornik toženke v svojem obračunu izvršenih del ugotovil nižjo vrednost del, naj bi toženka z že opravljenim plačilom obveznost do tožnika v celoti poplačala (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 10).

8. V naslednji, drugi pripravljalni vlogi, v kateri je lahko tožnik v roku 8 dni odgovoril na navedbe toženke v njenem odgovoru na tožbo (oziroma v njeni prvi pripravljalni vlogi s tako vsebino), je tožnik pravilnost zaračunanega zneska, ki mu je toženka ugovarjala, dokazoval z listinskimi dokazi. Z njimi je dokazoval tudi svoje zatrjevanje, da je bila korekcija zaračunanega zneska narejena na pobudo nadzornika toženke na podlagi hkrati z rekapitulacijo izročenega mu popisa del (in ne strani tožnika brez obrazložitve, kot je navajala toženka). V ta namen je tožnik predložil popis izvedenih del „zunanja dela“ z dne 14. 10. 2005 (A9), na katerem je razvidna ročna poprava zneska dveh postavk pri delih „okolica tlakovci“, na novo narejen popis izvedenih del z dne 14. 10. 2005 (A10), kjer so pripombe upoštevane in zneski navedenih postavk ustrezno znižani, skliceval pa se je tudi na že predhodno predloženo listino o rekapitulaciji vseh opravljenih del in na original le-te (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 11). Neutemeljena je pritožbena graja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jo toženka vidi v odločitvi sodišča, da navedene dokaze upošteva. Nepravilno je namreč pritožbeno stališče, da so v drugi pripravljalni vlogi (ki jo je, kot zgoraj obrazloženo, šteti kot prvo pripravljalno vlogo po tožbi) predlagani dokazi tožnika a priori prepozni. Navedena pripravljalna vloga tožnika je bila v skladu s tretjim odstavkom 452. člena ZPP namenjena odgovarjanju na navedbe toženke v odgovoru na tožbo. Z namenom dokazovanja svojih „odgovornih“ navedb je lahko tožnik v tej fazi postopka še predlagal dokaze, zato je povsem pravilno v pritožbi toženke grajano ravnanje sodišča prve stopnje, da je namreč presojalo, ali so v drugi pripravljalni vlogi tožnika predlagani dokazi namenjeni dokazovanju njegovih „odgovornih“ navedb, ali pa gre za dokaze, katerih predložitve niso spodbudile šele navedbe toženke v odgovoru na tožbo, in bi jih torej z namenom utemeljitve svojega tožbenega zahtevka tožnik moral v skladu s 451. členom ZPP navesti že v tožbi (oz. v obravnavani zadevi v tožbi po vsebini ustrezni prvi pripravljalni vlogi). Nepravilno je stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje s tako presojo v postopku v sporih majhne vrednosti uporabilo določbe 286. člena ZPP glede prekluzije dejstev in dokazov. Kot že zgoraj omenjeno, presojo, ali gre pri predlaganih dokazih za dokazovanje navedb, s katerimi se odgovarja na predhodne navedbe nasprotne stranke, sodišču narekujejo stroge procesne določbe v sporih majhne vrednosti, kjer pa, nekoliko drugače kot pri 286. členu ZPP, ni predvideno, da bi stranka razloge za predložitev dokazov v drugi (po vsebini prvi) pripravljalni vlogi izrecno opravičevala. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je navedene okoliščine presojalo samo, brez tovrstnega izrecnega opravičila tožnika. V kolikor sodišče samo presodi (k temu ga sicer lahko napeljejo tudi ugovori toženca), da bi lahko oz. moral tožnik šele v drugi pripravljalni vlogi navedena dejstva in dokaze predlagati že v tožbi, da gre torej za utemeljevanje tožbenega zahtevka neodvisno od navedb toženca v odgovoru na tožbo, jih v skladu s 453. členom ZPP ne upošteva.

9. Po zgoraj na kratko povzeti vsebini procesne aktivnosti pravdnih strank v obravnavani zadevi je po prepričanju sodišča druge stopnje prvostopno upoštevanje v drugi pripravljalni vlogi tožnika predlaganih dokazov pravilno. Z njimi je namreč tožnik tudi po presoji sodišča druge stopnje z dokazi izpodbijal (in izpodbil, kot izhaja iz obrazložitve v točki 19 in 20 prvostopne sodbe) navedbe toženke iz odgovora na tožbo o tem, da naj obračuna in popisa del ne bi prejela, da naj bi bil znesek v rekapitulaciji znižan brez obrazložitve in brez sodelovanja toženke, kakor tudi, da naj bi bila vrednost vseh izvedenih del manjša od zaračunane. Glede predlaganega zaslišanja zakonitega zastopnika tožnika je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ta dokazni predlog zajet v dokaznem predlogu po zaslišanju strank iz tožnikove prve pripravljalne vloge. Predložitev originala že predhodno predložene listine pa po presoji sodišča druge stopnje niti ne predstavlja novega dokaznega predloga. V pritožbi grajano stališče sodišča prve stopnje, kot ga je razbrati iz 15. točke obrazložitve prvostopne sodbe, je po vsem obrazloženem pravilno.

10. Sodišče druge stopnje le še dodaja, da kršitev procesnih določb postopka v sporih majhne vrednosti (npr. upoštevanje prepoznih dokazov), ki ni hkrati absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, v skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP v postopku v sporih majhne vrednosti niti ni upošteven pritožbeni razlog. Ker pa je v obravnavani zadevi iz take pritožbene graje smiselno razbrati očitek nasprotja med razlogi sodbe in navedbami tožnika v zvezi s predlaganimi dokazi, je bilo potrebno na opisano pritožbeno grajo procesnih kršitev odgovoriti.

11. Po vsem obrazloženem in ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 442. členom istega zakona), je sodišče druge stopnje pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom istega zakona).

12. Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).