Jedro

Okrajni sodnik v predlogu uveljavlja obstoj tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar po presoji višjega sodišča tak razlog ni podan. Iz navedb v predlogu je namreč razviden le predlagateljev posplošen in vnaprejšnji dvom v nepristranskost odločanja sodnikov Okrajnih sodišč v Slovenski Bistrici, Mariboru in Lenartu, oziroma meni, da bi lahko bil pri strankah okrnjen videz njihove nepristranskosti, ker je oškodovanka P. K. H. redno angažirana vročevalka, kazenska ovadba pa je bila med drugim podana tudi zaradi groženj, ki bi ji jih naj izrekel obdolženec, ko mu je vročala sodne pošiljke. Takšna posredna povezava med sodniki (kazenskega oddelka) Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in oškodovanko P. K. H. je po presoji višjega sodišča tako šibka, da sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi izražala pomislek v nepristranskost sojenja.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajni sodnik v Slovenski Bistrici, J. Š., je dne 8. 3. 2021 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici VIII K 45415/2020. V predlogu navaja, da je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici v obravnavo prejelo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, vložen zoper obdolženega D. F. zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Oškodovanka P. K. H., ki bi ji naj bile grožnje s strani obdolženca izrečene, pa je redno angažirana vročevalka, ki jo Okrajno sodišče v Mariboru oziroma kazenski oddelek Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in Lenartu, postavlja v številnih zadevah z namenom vročanja sodnih pisanj strankam. Kazenska ovadba obravnavanega kaznivega dejanja je bila med drugim podana tudi zaradi groženj, ki bi jih naj oškodovanki izrekel obdolženec, ko mu je vročala sodne pošiljke, med drugim tudi v zadevi VII 36919/2019, v kateri je predlagatelj izdal sodbo o kaznovalnem nalogu in kasneje tudi odredil vročitev plačilnega naloga obdolžencu po vročevalki – detektivki P. K. H. s.p. (I.B.). Glede na okoliščino, da je oškodovanka v predmetni zadevi oseba, s katero Okrajna sodišča v Slovenski Bistrici, Mariboru in Lenartu redno poslujejo, je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Po navedenem, predlagatelj v skladu s 35. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Tehtnih razlogov zakon neposredno ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da so to lahko tudi okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

4. Okrajni sodnik v predlogu uveljavlja obstoj tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar po presoji višjega sodišča tak razlog ni podan. Iz navedb v predlogu je namreč razviden le predlagateljev posplošen in vnaprejšnji dvom v nepristranskost odločanja sodnikov Okrajnih sodišč v Slovenski Bistrici, Mariboru in Lenartu, oziroma meni, da bi lahko bil pri strankah okrnjen videz njihove nepristranskosti, ker je oškodovanka P. K. H. redno angažirana vročevalka, kazenska ovadba pa je bila med drugim podana tudi zaradi groženj, ki bi ji jih naj izrekel obdolženec, ko mu je vročala sodne pošiljke. Takšna posredna povezava med sodniki (kazenskega oddelka) Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in oškodovanko P. K. H. je po presoji višjega sodišča tako šibka, da sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi izražala pomislek v nepristranskost sojenja. V skladu z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča1 namreč znanstvo med sodniki in strankami postopka, ki temelji na opravljanju njihovega poklica (torej običajni kolegialni odnosi), ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Ob tem je še dodati, da predlagatelj ni navedel, da bi odnosi med oškodovanko in sodniki Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici te okvire presegali in bi zato obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bil podan razumen dvom v nepristranskost sodnikov. Po obrazloženem zgolj dejstvo, da oškodovanka kot pooblaščena vročevalka sodnih pisanj redno posluje z Okrajnimi sodišči v Slovenski Bistrici, Mariboru in Lenartu, samo po sebi in ob odsotnosti preostalih okoliščin, ki bi dajale zaključek o obstoju tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, ne zadošča. 5. Glede na navedeno je višje sodišče o predlogu odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 35. člena ZKP).

6. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Kr 30387/2012 z dne 22. 1. 2015, I Kr 39962/2011 z dne 17. 12. 2015, I Kr 17747/2016 z dne 16. 6. 2016 in druge.