Jedro

Lista kandidatov od zaporedne številke 9 dalje ni zadoščala zahtevi po enakomerni zastopanosti posameznega spola izmenično po spolu, zaradi česar ni bila izpolnjena zahteva po enakomerni zastopanosti posameznega spola izmenično po spolu, zato ne gre le za formalno pomanjkljivost, tako da toženi stranki v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da bi morala zahtevati od predlagatelja odpravo pomanjkljivosti. Pravico vložitve pritožbe ima samo tisti, ki je sam kandidat, ali pa predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov. Iz volilnega spisa je razvidno, da politična stranka ..., ki je prav tako vložila (skupno) pritožbo skupaj s prvim in drugim pritožnikom, sama po sebi kot pravna oseba ni bila in tudi ne more biti ne kandidat za člana občinskega sveta, prav tako pa tudi ni bila predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov.

Izrek

I. Pritožba se v delu, ki sta jo zoper odločbo Občinske volilne komisije Mestne občine Kranj, št. 041-2/2018-2015 z dne 19. 10. 2018 skupaj s politično stranko ..., vložila pritožnika A.A. in B.B., zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba, ki jo je zoper odločbo Občinske volilne komisije Mestne občine Kranj, št. 041-2/2018-2015 z dne 19. 10. 2018, skupaj s pritožnikoma A.A. in B.B. vložila Politična stranka ..., zavrže.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo deloma potrdila listo kandidatov z imenom ... za volitve v občinski svet Mestne občine Kranj dne 18. 11. 2018, in sicer v poimenski sestavi prvih devetih oseb na navedeni listi kandidatov, s prvim pritožnikom kot prvo navedenim kandidatom, glede vseh ostalih preostalih predlaganih kandidatov pa je listo zavrnila.

2. Iz obrazložitve odločbe sledi, da je tožena stranka ob pregledu liste kandidatov ugotovila, da kandidatka pod zaporedno številko 10, C.C., .... 2. 1995, s stalnim prebivališčem ..., ne obstaja in da oseba s takimi ali podobnimi podatki ni vpisana v Evidenco volilne pravice oziroma Centralni register prebivalstva, zato navedene osebe kot kandidatke ni možno upoštevati. Ob izpostavljenih določilih 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ), ki se na podlagi 4. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) smiselno uporablja glede vseh vprašanj, ki z ZLV niso posebej urejena, ZVDZ pa se poleg tega na podlagi 2. odstavka 74. člena ZLV smiselno uporablja glede postopka potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov, določanja seznamov potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov in njihove objave, tožena stranka v konkretnem primeru zaključuje, da neobstoj ene kandidatke sicer sam po sebi še ne pomeni, da je treba navedeno listo kandidatov v celoti zavrniti, pač pa le glede take kandidatke, kar posledično povzroči, da se namesto nje pod njeno zaporedno številko 10 razporedi kandidat, in sicer moški, ki je bil do njene izločitve naveden pod naslednjo zaporedno številko, to je pod zaporedno številko 11. Ker pa je na listi kandidatov prav tako naveden moški tudi pod zaporedno številko 9, se tako izkaže, da kandidatna lista torej ni sestavljena v skladu s 1. odstavkom 70a. člena ZLV, po katerem mora biti zagotovljeno, da vsakemu od obeh spolov pripada najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi tako, da pripada vsakemu izmed spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter da so kandidatke oziroma kandidati na prvi polovici kandidatne liste razporejeni izmenično po spolu. Ker zaradi izločitve neobstoječe kandidatke pod zaporedno številko 10 v konkretnem primeru na listi kandidatov od zaporedne številke 9 dalje ni izpolnjen pogoj iz 70.a člena ZLV, saj bi bila sicer pod zaporednima številka na 9 in 10 razporejena dva moška, je tožena stranka listo kandidatov potrdila do vključno zaporedne številke 9, v preostalem delu pa jo je zavrnila.

3. Zoper izpodbijano odločbo, ki jo označujejo kot nezakonito, so vložili skupno pritožbo trije pritožniki: prvi pritožnik kot predstavnik liste, drugi pritožnik kot kandidat na tej listi in tretji pritožnik, ki je politična stranka, katere kandidatna lista je bila črtana in je nosilka ustavnih pravic in pravic po EKČP. Po mnenju pritožnikov naj bi se ob pravilni uporabi zakona moral(a) izločiti zgolj kandidat(ka), ki ne izpolnjuje pogojev, glede preostalih kandidatov pa menijo, da bi morali na listi vsi ostati. Zato menijo, da naj bi izpodbijana odločitev tožene stranke pomenila kršitev volilne pravice ostalih kandidatov. Predlagajo, naj sodišče odpravi izpodbijano odločitev tožene stranke in listo v preostalem potrdi, oziroma podrejeno, naj zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka je v danem roku sodišču preložila predmetne volilne spise, posebnega odgovora na pritožbo pa ni vložila.

K točki I:

5. Pritožba v delu, v katerem sta jo vložila pritožnika A.A. in B.B., ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila listo kandidatov zaradi kršitve določbe 70.a člena ZLV, ki kumulativno določa dva pogoja, in sicer, da morajo politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu.

7. Po presoji sodišča je treba oba predpisana pogoja pri presoji zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov šteti kot materialna zakonska pogoja, ki morata biti v vsakem primeru kumulativno izpolnjena. V primeru neizpolnitve kateregakoli izmed navedenih dveh predpisanih pogojev iz 1. odstavka 70.a člena ZLV je volilna komisija dolžna v skladu z določbo 1. odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrniti. Po navedeni določbi namreč volilna komisija, če ugotovi, da lista kandidatov ni določena v skladu z zakonom, le to zavrne. V obravnavani zadevi pa ni sporno, da lista kandidatov od zaporedne številke 9 dalje ni zadoščala zahtevi po enakomerni zastopanosti posameznega spola izmenično po spolu. Ker je torej navedeni pogoj po enakomerni zastopanosti posameznega spola izmenično po spolu prav tako materialni pogoj, ki pa v konkretnem primeru na listi kandidatov od zaporedne številke 9 dalje ni zadoščal zahtevi po enakomerni zastopanosti posameznega spola izmenično po spolu, zato ne gre le za formalno pomanjkljivost, tako da toženi stranki v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da bi morala zahtevati od predlagatelja odpravo pomanjkljivosti v smislu 2. odstavka 56. člena ZVDZ.

8. Glede pritožbenih navedb, da bi bilo potrebno dopustiti zgolj črtanje desete kandidatke na listi, pa sodišče pojasnjuje, da je v skladu z določbo 70. člena ZLV za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata, ki je nepreklicno. Iz navedenega razloga tako popravljanje liste kandidatov ni možno. Tožena stranka ima prav, ko navaja, da je politična stranka določila listo kandidatov po posebnem, vnaprej določenem postopku, zato liste kandidatov ob vložitvi ni mogoče popravljati na način, ki ga pritožniki smiselno uveljavljajo v skupni pritožbi.

9. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) (skupno) pritožbo prvega in drugega pritožnika, ki sta izkazala aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe, kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II:

10. Sodišče je pritožbo v preostalem delu, ki se nanaša politično stranko ..., kot tretjo pritožnico, zavrglo iz naslednjih razlogov:

11. ZLV v prvem odstavku 97. člena določa, da lahko zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov ali ugovor iz 96. in 96.a člena, vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore v 48 urah po prejemu odločbe. Iz navedenega določila torej izhaja, da ima pravico vložitve pritožbe samo tisti, ki je sam kandidat, ali pa predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov. Iz volilnega spisa je razvidno, da politična stranka ..., ki je prav tako vložila (skupno) pritožbo skupaj s prvim in drugim pritožnikom, sama po sebi kot pravna oseba ni bila in tudi ne more biti ne kandidat za člana občinskega sveta, prav tako pa tudi ni bila predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov, saj v tem statusu pritožbo vlaga prvi pritožnik, ki je naveden kot predstavnik liste kandidatov, to je A.A. Pritožbe torej ne more vložiti sama politična stranka, saj 97. člen ZLV izrecno določa, da je to lahko le posamezen kandidat ali pa predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov, torej fizična oseba. Zaradi tega tudi politična stranka ... ni aktivno legitimirana za vložitev take pritožbe. O tem vprašanju se je že izrekla tudi upravno sodna praksa, med drugim Upravno sodišče v sklepu št. I U 1505/2014 z dne 18. 9. 2014. 12. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 3. točki 1. odstavka 36. člena določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. V konkretnem primeru politična stranka ..., v tem volilnem sporu ne more biti stranka, saj poseben zakon, to je ZLV, v 97. členu izrecno določa, kdo je tisti, ki je aktivno legitimiran za vložitev pritožbe za tovrstni volilni spor, v obravnavanem primeru pa sta aktivno legitimirana pritožnika zgolj prvi pritožnik kot predstavnik liste kandidatov oziroma kandidature in drugi pritožnik kot kandidat. Glede na navedeno je sodišče ob primerni uporabi zgoraj citirane določbe 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom istega člena (skupno) pritožbo, ki jo je zoper odločbo Občinske volilne komisije Mestne občine Kranj, št. 041-2/2018-2015 z dne 19. 10. 2018, skupaj s pritožnikoma A.A. in B.B. vložila Politična stranka ..., zavrglo v delu, ki se nanaša na tretjo pritožnico, to je politično stranko ..., iz procesnih razlogov in se iz tega razloga do pritožbenih navedb ni opredeljevalo.