Jedro

Posledica upnikove zamude ni v prenehanju obveznosti, temveč so posledice upniške zamude prenehanje dolžnikove zamude, prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja stvari, prenehanje teka zamudnih obresti in povračilo škode. Dolžnik ima, če upnica izpolnitve ne bo sprejela, možnost položitve stvari – če gre za stvar, ki je ni mogoče hraniti pri sodišču, pa izročitve v hrambo drugi osebi na upničine stroške, ki jo določi sodišče. Dolžnik bo prost svoje obveznosti takrat, ko stvar položi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da se se ugovor po izteku roka z dne 15. 2. 2022 zavrne, sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v 2. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru po izteku roka z dne 15. 2. 2022 ugodi in se izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. I 1923/2019 z dne 11. 6. 2019 ustavi (1. točka izreka sklepa) in da upnica sama krije stroške odgovora na ugovor 5. 10. 2022 (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščenki pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da je izrek v nasprotju z razlogi, saj je sodišče v obrazložitvi navedlo, da je ugovor neutemeljen. Tudi sicer pa dolžnik dne 15. 2. 2022 upnici ni ponudil ustrezne izpolnitve. Ponudba je namreč v očitnem nasprotju z izvršilnim naslovom. Dolžnik je skladno z izvršilnim naslovom upnici dolžan izročiti novo osebno vozilo znamke KIA PRO CEE'D 2,0 CRDI EX SORT PACK ++ oziroma novo vozilo z enakimi karakteristikami, kot izhajajo iz računa upnice št. 000 z dne 31. 8. 2009. Zmotno je stališče, da naj bi bilo vozilo KIA CEED 1,6 CRDI EX M/T 5DR v biserno črni barvi v skladu z obrazložitvijo sklepa VSL II Ip 1699/2021 popolnoma ustrezna ponudba z vsemi lastnostmi, ki jih zahteva izvršilni naslov in jih je objektivno še mogoče zagotoviti. Opreti se je treba na ugotovitve sklepa VSL II Ip 738/2021 z dne 1. 6. 2021 in izvedensko mnenje z dne 17. 11. 2019. Sklicuje se na 11. točko obrazložitve tega sklepa. Dolžnik mora, da bi njegovo izpolnitev šteli za pravilno, upnici ponuditi vozilo ustrezne znamke in modela, ki ima poleg tega tudi serijsko opremo in nekatere opcije, ki jih je upnica izbrala in doplačala ob nakupu svojega vozila. Vozilo mora imeti vse karakteristike, ki izhajajo iz računa št. 000 z dne 31. 8. 2009, ter vso opremo, ki je bila vsebovana v paketu EX SPORTS PACK ++. Izvedenec je podal mnenje, da mora vozilo vsebovati vsaj opcije, kot jih je imelo prvotno vozilo, vsekakor pa jih ima lahko tudi več. Paket je vseboval oblazinjene sedeže v kombinaciji z usnjem, športne kovinske stopalke, kovinske obrobe stikal na volanskem obroču in menjalni ročici, kovinske notranje vratne kljuke, športno notranjost, osvetljen senčnik na voznikovi in sovoznikovi strani, prestavo sedeža z nastavljivo oporo v ledvenem delu, 17 palčna aluminijasta platišča, Michelin pnevmatike, dodatno zatemnjena stekla, športni paket. Ponujeno vozilo pa nima karakteristik paketa opreme EX SPORTS PACK ++. Upnica je pripravila tabelo „Razlike v karakteristikah vozil“, ki jo je priložila, sodišče pa se v izpodbijanem sklepu do nje sploh ni opredelilo in sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Ker vozilo nima naštetih karakteristik, ponudba izpolnitve ni bila ustrezna, izpodbijani sklep pa je nepravilen in nezakonit. Upniška zamuda ni nastopila, dolžnik pa upnici še vedno dolguje ustrezno vozilo. Dolžnik dejansko razpolaga z ustreznim vozilom, pa ga upnici vse do sedaj ni ponudil v izpolnitev. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščenki, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena, vendar iz drugih materialno pravnih razlogov, v preostalem pa ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Upnica je v tej zadevi predlagala, sodišče prve stopnje pa dovolilo izvršbo na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 1103/2015 z dne 21. 4. 2017, in sicer zaradi izročitve novega osebnega vozila znamke KIA PRO CEE'D 2,0 CRDI EX SPORT PACK++ oziroma novega vozila z enakimi karakteristikami, kot izhajajo iz računa dolžnika št. 000 z dne 31. 8. 2009. 7. Dolžnik je dne 15. 2. 2022 vložil obravnavani ugovor po izteku roka, v katerem je zatrjeval, da je terjatev po izvršilnem naslovu izpolnil. Sodišče prve stopnje je ugovoru ugodilo z bistveno obrazložitvijo, da je dolžnik v ponudbi z dne 15. 2. 2022 ponudil enako vozilo (KIA CEED 1,6 CRDI EX M/T 5DR), kot v ponudbi z dne 14. 6. 2019, samo sedaj v biserno (perla) črni barvi. V dosedanjem postopku je naslovno sodišče s pomočjo izvedenca avtomobilske stroke ugotovilo, da ima vozilo KIA CEED 1,6 CRDI EX M/T 5DR tehnično primerljive lastnosti kot kupljeno vozilo in da je z vidika tehničnih lastnosti tako ponujeno vozilo ustrezno oziroma skladno z izvršilnim naslovom. Iz računa št. 000 z dne 31. 8. 2009 pa poleg tehničnih lastnosti vozila izhajata tudi dve netehnični lastnosti, in sicer barva vozila - perla črna ter število vrat. Dolžnik je upnici v ponudbi z dne 15. 2. 2022 ponudil vozilo KIA CEED 1,6 CRDI EX M/T 5DR v biserno (perla) črni barvi, kar je v skladu z izvršilnim naslovom, katerega sestavni del je račun št. 000 z dne 31. 8. 2009. Kar zadeva opremo vozila sodišče ugotavlja, da le-ta v računu št. 000 ni specificirana. Oprema, ki jo upnica navaja v odgovoru na ugovor, ni izrecno navedena v računu št. 000. Izvedenec je v izvedenskem mnenju z dne 17. 11. 2019, ki ga sodišče sprejema kot strokovnega in obrazloženega, zapisal, da ponujeno vozilo KIA CEED 1,6 CRDI EX M/T 5DR tehnološko prekaša staro vozilo KIA PRO CEE`D 2,0 CRDI EX SPORT PACK++. V izvršilnem postopku je sodišče vezno na izvršilni naslov (načelo stroge formalne legalitete) in ne more upniku prisoditi kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova. Glede na to, da je dolžnik upnici 15. 2. 2022 ponudil vozilo, ki ga je bilo objektivno mogoče dobaviti in ki ustreza lastnostnim, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, je izpolnil dolžnost iz izvršilnega naslova in je prišlo do prenehanja obveznosti zaradi nastopa upniške zamude.

8. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sicer res (enkrat) zapisalo, da ugovor ni utemeljen, vendar pa je iz celotne obrazložitve razvidno, da ugovora ni smatralo za neutemeljenega, temveč utemeljenega in mu je zato tudi ugodilo. Višje sodišče zato ocenjuje, da je zapis, da ugovor ni utemeljen, le posledica pisne pomote in zato nasprotje med izrekom in razlogi sklepa kot celoto ni podano. Očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

9. Nadalje višje sodišče ugotavlja, da je v zadevi VSL II Ip 1699/2021 z dne 2. 2. 2022 ugotovilo, da je dolžnik upnici predhodno že ponudil vozilo KIA CEE'D 1,6 CRDI EX M/T 5DR in je imelo ponujeno vozilo tehnično primerljive lastnosti kot kupljeno vozilo, pri čemer je veliko tehničnih lastnosti v primerjavi s starejšim modelom celo neprimerljivo boljših. Z vidika tehničnih lastnosti je tako že prej ponujeno vozilo ustrezalo oziroma je bilo skladno z izvršilnim naslovom, katerega sestavni del je tudi račun št. 000 z dne 31. 8. 2009. V računu št. 000 pa sta navedeni dve netehnični lastnosti vozila, in sicer barva ter tri vratni model vozila. Če tri vratni model vozil CEED, ki je nasledil modele CEE'D IN PRO_CEE'D, ne obstaja več in je zato dolžnik upnici ponudil pet vratni model vozila CEED, ki sicer tehnično ustreza prvotnemu, mu tako s tega vidika nepravilne izpolnitve ne bi bilo mogoče očitati. Treba pa je upoštevati še drugo netehnično lastnost, ki jo glede na račun št. 000 mora imeti novo vozilo, to je črna - perla barva.

10. Višje sodišče pri teh ugotovitvah vztraja in ugotavlja, da niso utemeljene pritožbene navedbe, da ponujeno vozilo KIA CEED 1,6 CRDI EX M/T 5DR v biserno črni barvi v skladu z obrazložitvijo sklepa VSL II Ip 1699/2021 ni popolnoma ustrezna ponudba z vsemi lastnostni, ki jih zahteva izvršilni naslov in jih je objektivno še mogoče zagotoviti. S predhodnim sklepom VSL II Ip 738/2021 z dne 1. 6. 2021 je višje sodišče razveljavilo prvotno odločitev o ugoditvi dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, in sicer zaradi napačnega materilanopravnega izhodišča sodišča prve stopnje, da zadostuje že ustreznost ponujenega vozila, ni pa se višje sodišče v njem, niti v 11. točki, dokončno opredelilo, kaj predstavlja pravilno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Nasprotno pa je v sklepu II Ip 1699/2021 v bistvenem podana taka opredelitev.

11. V nadaljevanju pritožbe upnica uveljavlja, katere vse lastnosti bi vozilo moralo imeti, da bi bila izpolnitev ustrezna, v zvezi s čimer je sestavila tudi tabelo. Višje sodišče ugotavlja, da ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tabele oziroma do trditev, katero opremo bi vozilo moralo imeti. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da oprema v računu št. 000 ni specificirana oziroma izrecno navedena in da ob vezanosti na izvršilni naslov upnici ne more prisoditi kaj drugega ali več, kot iz njega izhaja. Očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, obrazložitev sodišča prve stopnje pa je tudi pravilna. Skladno z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, _kot se glasi_ ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (načelo formalne legalitete, primerjaj 17. člen ZIZ). Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni. Vsebine izreka izvršilnega naslova pa ni dopustno dopolnjevati z dokaznim postopkom, primeroma tako, da bi sodišče z izvedencem ali listinami, ki niso del izvršilnega naslova, ugotavljalo, kakšen točno je predmet obveznosti. Če je upnica menila, da ji pripada vozilo z vsemi podrobnimi lastnostmi, kot jih našteva, bi morala poskrbeti, da bi bile te lastnosti navedene v izreku izvršilnega naslova. Glede na navedeno niso utemeljene pritožbene trditve, da ponudba izpolnitve ni bila ustrezna ter da upnica ni prišla v zamudo.

12. Kljub povedanemu pa je pritožba zoper 1. točko izreka utemeljena. Posledica upnikove zamude namreč ni v prenehanju obveznosti, temveč OZ v 301. členu kot posledice upniške zamude določa prenehanje dolžnikove zamude, prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja stvari, prenehanje teka zamudnih obresti in povračilo škode. Dolžnik ima, če upnica izpolnitve ne bo sprejela, skladno s 302. členom OZ možnost položitve stvari – če gre za stvar, ki je ni mogoče hraniti pri sodišču, pa izročitve v hrambo drugi osebi na upničine stroške, ki jo določi sodišče (304. člen OZ). Skladno s prvim odstavkom 306. člena OZ pa bo dolžnik v tem primeru prost svoje obveznosti takrat, ko stvar položi. Ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ (še) ni podan.

13. Ne glede na navedeno pa ni utemeljena pritožba zoper 2. točko izreka, saj je upnica v odgovoru na ugovor zgolj neutemeljeno nasprotovala dolžnikovi pravilni ponudbi izpolnitve. Upničin odgovor na ugovor tako ni bil potreben za izvršbo, saj bi sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava ugovor tudi brez upničinega ugovora moralo zavrniti. Po povedanem za izvršbo niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor (peti odstavek 38. člena ZIZ), zato je zahtevo za njihovo povrnitev sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.

14. Po pojasnjenem je delno utemeljeni pritožbi višje sodišče delno ugodilo in sklep v 1. točki izreka spremenilo tako, da se ugovor po izteku roka zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Kljub delnemu uspehu s pritožbo je višje sodišče odločilo, da upnica sama krije svoje pritožbene stroške, saj upničine pritožbene navedbe niso bile utemeljene (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).