Jedro

Če je toženec pridobil stanovanjsko pravico pred sporno odločbo. Poveljstva garnizije v skladu s tedaj veljavnimi predpisi in če je na podlagi te pravice pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju.

Toženčeva stanovanjska pravica na prejšnjem, enakovrednem stanovanju v isti hiši ni prenehala zaradi dodelitve in preselitve v stanovanje v I.nadstropju. V takšni situaciji pa tožeča stranka ne more imeti nobenega pravno varovanega interesa za preselitev toženca nazaj v stanovanje v IX. nadstropju.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 5.580,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala izpraznitev stanovanja št. 6. Sodišče druge stopnje pa je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je toženi stranki naložilo izpraznitev omenjenega stanovanja.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi tako, da pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. V reviziji zatrjuje, da je že pred 30 leti pridobil povsem enako stanovanje, kot je sporno. Do zamenjave stanovanj je prišlo zaradi toženčevega slabega zdravstvenega stanja. Ne strinja se nadalje z razlago, da trimesečni moratorij ni imel nobenega vpliva na veljavnost Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Po njegovem mnenju je odločba o dodelitvi spornega stanovanja veljavna.

Na vročeno revizijo (390.člen ZPP) tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija je utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožeča stranka s pritožbo ni izpodbijala, izhaja, da je toženec do preselitve v sporno stanovanje bival v isti hiši v enakovrednemu stanovanju na podlagi odločbe Poveljstva garnizije z dne 11.4.1962. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev, prav tako neizpodbijanih v pritožbi, sledi še, da se je toženec v enakovredno stanovanje iz IX. v I. nadstropje preselil na podlagi odločbe Poveljstva garnizije z dne 2.9.1991 zaradi zdravstvenih težav. Toženec boleha za hudo in neozdravljivo boleznijo. Prevoz v bolnišnico ali nujna zdravniška pomoč na domu bi bila ob okvari dvigala v IX. nadstropju otežena, toženčevi izhodi pa praktično nemogoči. Res Poveljstvo garnizije po 25.6.1991 ni bilo več upravičeno razpolagati s stanovanji iz stanovanjskega sklada bivše JLA. Toda imetnik stanovanjske pravice je stanovanjsko pravico lahko pridobil in izgubil le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Po 6.1.1991 (ko je začel veljati Zakon o zagotavljanju stanovanj v JLA - Ur. l. SFRJ št. 84/90, h kateremu RS ni dala soglasja) pa do 25.6.1991 sta bila to ZSR in Zakon o sredstvih in financiranju JLA kot specialni predpis (Ur.l. SFRJ 53/84 in 57/89), po tem datumu pa le ZSR. Če je toženec pridobil stanovanjsko pravico pred sporno odločbo Poveljstva garnizije v skladu s tedaj veljavnimi predpisi in če je na podlagi te pravice pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju. Zaradi kasnejše nezakonite dodelitve drugega stanovanja, mu stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju ni prenehala, temveč je v prejšnjem obsegu obstajala še naprej.

Upoštevaje uvodoma zapisane bistvene dejanske ugotovitve in pravkar razložen obseg stanovanjske zaščite, ki je izhajal iz pravne narave stanovanjske pravice, toženčeva stanovanjska pravica na prejšnjem, enakovrednem stanovanju v isti hiši ni prenehala zaradi dodelitve in preselitve v stanovanje v I.nadstropju. V takšni situaciji pa tožeča stranka ne more imeti nobenega pravno varovanega interesa za preselitev toženca nazaj v stanovanje v IX. nadstropju. Ob tem ni odveč ponovno poudariti, da tožeča stranka z izpodbijano toženčevo preselitvijo ni ničesar izgubila.

Revizijsko sodišče je zaradi navedenih razlogov reviziji ugodilo ter odločilo tako, kot je razvidno iz izreka sodbe (1. odst. 395. čl. ZPP).

Odločitev o stroških postopka temelji na določilu 2. odst. 166. čl. in 1. odst. 164. čl. ZPP. Revizijsko sodišče je tožeči stranki priznalo le odvetniške stroške (90 tč. X 62,00 SIT = 5580,00 SIT), medtem ko ji ni priznalo zahtevanih strškov za sodno takso. Toženo stranko je sodišče namreč oprostilo plačila sodnih taks (l.št.9).