Iz gornje obrazložitve je razvidno, da je sodišče prve stopnje določilo dolžniku najkrajše možno preizkusno obdobje po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP, saj po navedeni določbi preizkusno obdobje ne sme biti krajše od 1 leta. Dolžnik pa sploh ne zatrjuje, da bi upraviteljica podala ustrezen predlog niti da izpolnjuje pogoje za določitev krajšega preizkusnega obdobja od 1 leta (vendar ne krajšega od 6 mesecev) po določbi osmega odstavka cit. člena, tj. da nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev spadali v stečajno maso, ali da je znesek teh prejemkov neznaten, in da ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke, ali pridobiti premoženje večje vrednosti. Nasprotno, pritožbeno ni sporno, da se v stečajno maso mesečno stekajo sredstva iz naslova zasega dolžnikovih prejemkov, pričakovati pa je tudi zapuščino na podlagi sklepa o dedovanju. V tej luči se pokaže določitev preizkusnega obdobja 1 leta, kot ga je določilo prvostopenjsko sodišče, kot pravilna.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: I. začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in II. določilo preizkusno obdobje 1 leta od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 15. 7. 2027.
2.Dolžnik se pravočasno pritožuje zoper točko II izreka sklepa, tj. zoper dolžino preizkusnega obdobja, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ker naj bi bil sklep obremenjen z nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem in bistvenimi kršitvami pravil postopka, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep (v tem delu) razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3.Upraviteljica na poziv sodišča prve stopnje izjavlja, da je po njenem mnenju pritožba neutemeljena in nasprotuje pritožbenim razlogom.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.ZFPPIPP v četrtem odstavku 400. člena določa, da sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje na podlagi mnenja upravitelja ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo njegovo insolventnost. V petem odstavku cit. člena je določeno, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od 1 leta in ne daljše od 3 let od začetka postopka odpusta obveznosti. Ne glede na peti odstavek tega člena lahko sodišče na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od 1 leta, vendar ne krajše od 6 mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti: 1. če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka odstavka 389. člena tega zakona spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in 2. če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.
6.Sodišče prve stopnje je pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo mnenje stečajne upraviteljice, starost dolžnika (69 let), dejstvo, da je upokojenec in da višina priznanih terjatev znaša okoli 115.000,00 EUR brez obresti. Iz naslova zasega dolžnikovih prejemkov se mesečno na fiduciarni račun stekajo sredstva v višini med 1.600 in 1.700 EUR. Na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju je dolžnik solastnik nepremičnin, ki so v fazi cenitve. Iz sklepa o dedovanju pa izhaja, da je celotna vrednost zapuščine ocenjena na 88.000,00 EUR. Dolžnik je dedič do 1/2 zapuščine. Sodišče povzame navedbe upraviteljice, da dolžnik ne navaja nobenih zdravstvenih težav.
7.Iz gornje obrazložitve je razvidno, da je sodišče prve stopnje določilo dolžniku najkrajše možno preizkusno obdobje po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP, saj po navedeni določbi preizkusno obdobje ne sme biti krajše od 1 leta. Dolžnik pa sploh ne zatrjuje, da bi upraviteljica podala ustrezen predlog niti da izpolnjuje pogoje za določitev krajšega preizkusnega obdobja od 1 leta (vendar ne krajšega od 6 mesecev) po določbi osmega odstavka cit. člena, tj. da nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev spadali v stečajno maso, ali da je znesek teh prejemkov neznaten, in da ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke, ali pridobiti premoženje večje vrednosti. Nasprotno, pritožbeno ni sporno, da se v stečajno maso mesečno stekajo sredstva iz naslova zasega dolžnikovih prejemkov, pričakovati pa je tudi zapuščino na podlagi sklepa o dedovanju. V tej luči se pokaže določitev preizkusnega obdobja 1 leta, kot ga je določilo prvostopenjsko sodišče, kot pravilna.
8.Glede na navedeno niso pravno relevantne pritožbene navedbe v smeri, da je dolžnik solastnik le 1/4 nepremičnine in ne 1/2, kot naj bi zmotno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Dolžnik v pritožbi podrobno pojasnjuje potek zapuščinskega postopka, kar pa v tej fazi postopka pravzaprav ni pravno relevantno. Prav tako ni odločilna vrednost zapuščine, saj dolžnik ne trdi, da je slednja neznatne vrednosti.
9.Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje sicer omenilo dolžnikovo starost in dejstvo, da je upokojenec, vendar naj teh okoliščin vsebinsko ne bi ovrednotilo. Te okoliščine je ustrezno ovrednotilo, saj mu je, kot že rečeno, določilo najkrajše možno preizkusno obdobje po določbi petega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Pritožbene navedbe o dolžnikovem slabem zdravstvenem stanju pa so nedovoljene pritožbene novote, saj dolžnik ne pojasni, da teh navedb ni mogel pravočasno podati brez svoje krivde že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče še pripominja, da predloženo zdravniško potrdilo s posplošenim opisom zdravstvenih težav ne prepriča sodišča, da gre za upoštevne zdravstvene probleme.
10.Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele potem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov. Upoštevati je namreč treba tudi, da je odpust obveznosti hud poseg v pravice upnikov. Zato niso pomembne pritožbene navedbe, da dolžnik ves čas postopka sodeluje z organi postopka in izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer postopek traja že od leta 2021. Brez izpolnjevanja obveznosti dolžnika v osebnem stečaju namreč odpust obveznosti sploh ni dopusten. Dolžnik brezuspešno poudarja, da so po njegovi oceni upniki poplačani že v višini več kot 10 % prijavljenih terjatev. V skladu s 47. členom ZFPPIPP je v stečajnem postopku treba upoštevati načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov, tj. je glede višine plačila kot tudi rokov za plačilo terjatev upnikov. Dolžnik sicer izpostavlja, da je pri presoji njegovega položaja treba upoštevati celotno obdobje trajanja postopka in vsa mesečna vplačila v stečajno maso, ne pa zgolj začetnega stanja prijavljenih terjatev, ki je cca 115.000,00 EUR brez obresti, sam pa na podlagi javno objavljenih listin na AJPES-u ne zna razbrati podatkov o odstotku poplačila upnikov in višini še odprtih obveznosti. Upraviteljica v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da se iz dolžnikovih rednih prejemkov nateče v stečajno maso mesečno okoli 600 do 700 EUR. Ocenjeno premoženje, ki spada v stečajno maso, po likvidacijski vrednosti znaša 71.950 EUR. Razdelitev pa še ni bila opravljena. Iz navedenega je mogoče nedvomno zaključiti, da upniki niso bili še (niti delno) poplačani. Kdaj je treba opraviti razdelitev, je določeno v 361. členu ZFPPIPP, kar bo upraviteljica v nadaljevanju postopka morala upoštevati. Nadaljnje pritožbene navedbe v smeri razrešitve upraviteljice pa niso predmet tega pritožbenega postopka.
11.Ne drži pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep nima razlogov, saj ta vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, vsled česar očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Nestrinjanje pritožnika z razlogi sodišča prve stopnje še ne pomeni, da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je ni mogoče preizkusiti. Prav tako ni utemeljen pavšalni pritožbeni očitek glede kršitve kontradiktornosti postopka, niti glede kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
12.Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (druga točka 365. člena v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
-------------------------------
1Iz pojasnil upraviteljice sicer izhaja, da je cenitev v fazi izdelave, iz sklepa o dedovanju je razvidno, da je celotna vrednost zapuščine 88.000,00 EUR. Iz odgovora na pritožbo pa izhaja, da je premoženje, ki spada v stečajno maso, ocenjeno po likvidacijski vrednosti na 71.950 EUR.