Jedro

Vsak, ki vodi delo, ni avtomatično upravičen do položajnega dodatka. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi bi tožniku položajni dodatek pripadal le, če bi vodil in organiziral delo notranje organizacijske enote, kar pa služba D. v vtoževanem obdobju ni bila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe v II. in IV. točki izreka spremeni tako, da se na novo glasi: „II. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni za obdobje od 1. 10. 2016 do 3. 4. 2022 obračunati položajni dodatek v višini 5 % od osnovne plače: - za mesec oktober 2016 v bruto znesku 73,56 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec november 2016 v bruto znesku 70,22 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec december 2016 v bruto znesku 79,75 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec januar 2017 v bruto znesku 79,75 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec februar 2017 v bruto znesku 79,37 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec marec 2017 v bruto znesku 83,55 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec april 2017 v bruto znesku 75,20 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec maj 2017 v bruto znesku 76,28 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec junij 2017 v bruto znesku 83,55 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec julij 2017 v bruto znesku 83,55 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec avgust 2017 v bruto znesku 79,92 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec september 2017 v bruto znesku 83,55 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec oktober 2017 v bruto znesku 82,94 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec december 2017 v bruto znesku 78,61 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec januar 2018 v bruto znesku 79,33 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec februar 2018 v bruto znesku 82,55 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec marec 2018 v bruto znesku 86,89 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec april 2018 v bruto znesku 78,61 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec maj 2018 v bruto znesku 79,33 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec junij 2018 v bruto znesku 82,75 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec julij 2018 v bruto znesku 86,89 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec avgust 2018 v bruto znesku 83,11 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2018 dalje do plačila; - za mesec september 2018 v bruto znesku 86,89 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2018 dalje do plačila; - za mesec oktober 2018 v bruto znesku 83,11 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2018 dalje do plačila; - za mesec november 2018 v bruto znesku 82,94 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2018 dalje do plačila; - za mesec december 2018 v bruto znesku 78,61 EUR ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2019 dalje do plačila; - za mesec januar 2019 v bruto znesku 82,51 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2019 dalje do plačila; - za mesec februar 2019 v bruto znesku 85,84 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2019 dalje do plačila; - za mesec marec 2019 v bruto znesku 90,36 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2019 dalje do plačila; - za mesec april 2019 v bruto znesku 86,25 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2019 dalje do plačila; - za mesec maj 2019 v bruto znesku 82,50 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2019 dalje do plačila; - za mesec junij 2019 v bruto znesku 85,84 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2019 dalje do plačila; - za mesec julij 2019 v bruto znesku 90,36 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2019 dalje do plačila; - za mesec avgust 2019 v bruto znesku 86,52 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2019 dalje do plačila; - za mesec september 2019 v bruto znesku 90,36 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2019 dalje do plačila; - za mesec oktober 2019 v bruto znesku 86,43 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2019 dalje do plačila; - za mesec november 2019 v bruto znesku 86,06 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2019 dalje do plačila; - za mesec december 2019 v bruto znesku 88,85 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1 . 2020 dalje do plačila; - za mesec januar 2020 v bruto znesku 89,24 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2020 dalje do plačila; - za mesec februar 2020 v bruto znesku 97,74 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2020 dalje do plačila; - za mesec marec 2020 v bruto znesku 97,74 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2020 dalje do plačila; - za mesec april 2020 v bruto znesku 88,85 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2020 dalje do plačila; - za mesec maj 2020 v bruto znesku 93,09 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2020 dalje do plačila; - za mesec junij 2020 v bruto znesku 93,30 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2020 dalje do plačila; - za mesec julij 2020 v bruto znesku 97,74 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2020 dalje do plačila; - za mesec avgust 2020 v bruto znesku 97,74 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2020 dalje do plačila; - za mesec september 2020 v bruto znesku 97,74 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2020 dalje do plačila; - za mesec oktober 2020 v bruto znesku 97,74 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2020 dalje do plačila; - za mesec november 2020 v bruto znesku 97,74 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2020 dalje do plačila; - za mesec december 2020 v bruto znesku 93,49 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1 . 2021 dalje do plačila; - za mesec januar 2021 v bruto znesku 93,09 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2021 dalje do plačila; - za mesec februar 2021 v bruto znesku 92,85 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2021 dalje do plačila; - za mesec marec 2021 v bruto znesku 97,74 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2021 dalje do plačila; - za mesec april 2021 v bruto znesku 88,85 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2021 dalje do plačila; - za mesec junij 2021 v bruto znesku 57,76 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2021 dalje do plačila; - za mesec julij 2021 v bruto znesku 84,41 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2021 dalje do plačila; - za mesec avgust 2021 v bruto znesku 79,97 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2021 dalje do plačila; - za mesec september 2021 v bruto znesku 88,85 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2021 dalje do plačila; - za mesec oktober 2021 v bruto znesku 79,12 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2021 dalje do plačila; - za mesec november 2021 v bruto znesku 71,08 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2021 dalje do plačila; - za mesec december 2021 v bruto znesku 76,49 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2022 dalje do plačila; - za mesec januar 2022 v bruto znesku 79,12 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2022 dalje do plačila; - za mesec februar 2022 v bruto znesku 100,43 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2022 dalje do plačila; - za mesec marec 2022 v bruto znesku 96,52 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2022 dalje do plačila; - za mesec april 2022 v bruto znesku 85,57 € ter izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2022 dalje do plačila."

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 514,25 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 153,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila, svoje stroške pa krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek za obdobje pred 1. 10. 2016 (I. točka izreka). S sodbo je ugodilo zahtevku tožnika za plačilo položajnega dodatka v obdobju 1. 10. 2016 do 3. 4. 2022 v mesečnih zneskih z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz II. točke izreka sodbe. Kar je zahteval tožnik več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka) in toženki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 485,32 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper II. in IV. točko izreka sodbe se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v 5. členu določa tri sklope položajev, v katerih so pripadniki Slovenske vojske upravičeni do položajnega dodatka. V prvi sklop so uvrščeni pripadniki, ki so razporejeni na položajne oziroma formacijske dolžnosti, naštete v prvem odstavku 5. člena uredbe. V drugi sklop spadajo pripadniki, ki izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti poveljstva oziroma enote, vrednotenje pa ni vključeno v osnovno plačo. V tretjem sklopu pa pripada dodatek pripadnikom, ki opravljajo dela v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v delovni, začasni, bojni ali operativni skupini, ki ima najmanj tri pripadnike in je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni. Tožnik je trdil, da mu pripada plačilo položajnega dodatka, ker naj bi sodil v drugi sklop. Toženka je v postopku dokazala, da tožnik ni vodil notranje organizacijske enote. Notranja organizacijska enota je Odsek A., ki ga vodi načelnik odseka in prejema dodatek za vodenje, tožnik pa ni imel pooblastila za vodenje, usklajevanje in izvajanje dela v notranji organizacijski enoti. D. služba ni notranja organizacijska enota, tožnik tudi ni zatrjeval, da bi po formaciji šlo za notranjo organizacijsko enoto. Iz sodbe ni razvidno, na kakšni podlagi je sodišče dosodilo položajni dodatek, oziroma se sodišče ni opredelilo, v kateri sklop pripadnikov, ki so upravičeni do položajnega dodatka, uvršča tožnika. Sodišče je zmotno zaključilo, da je tožnik opravljal delo vodje, čeprav je ugotovilo, da ni bil razporejen na takšno formacijsko dolžnost. Kljub temu je ugotovilo, da je toženka kršila dolžnost plačila za opravljeno delo, s tem pa prihaja sodba sama s seboj v nasprotje, prav tako pa je napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče je zmotno ocenilo izpovedi prič, ki so tožnika v določeni meri prepoznale kot vodjo, čeprav to nima zveze z dejanskim stanjem ter formalnimi zadolžitvami. Tožnik z internimi akti delodajalca ni razporejen na formacijsko dolžnost, za katero bi bil predviden položajni dodatek. Interni dogovori o delitvi dela ne morejo biti podlaga za plačilo dodatka. Sodišče je nepravilno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče B. B., ki je strokovnjak za formacijsko strukturo in dodeljevanje položajnega dodatka. Zmotno je upoštevalo strukturo, kot jo predvidevajo poslovniki (SOP), saj gre za akt poveljevanja, s katerim poveljnik predpisuje način izvedbe dejavnosti pri nalogah, ki se pogosto ponavljajo. Formacijo skladno z osmim odstavkom 40. člena ZObr določi minister. Delodajalec je tisti, ki organizira delo in določi primerno plačilo, ne pa sodišče. Zmotno je povzelo in tolmačilo navedbe toženke, da dopušča možnost, da tožnik dejansko opravlja več kot le naloge, ki so mu bile formalno dodeljene. Sodišče je le pavšalno ugotovilo, da tožnik opravlja naloge vodenja, ni pa svoje odločitve argumentirano obrazložilo. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka, saj sodišče ni upoštevalo delnega umika tožbe. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe toženke in navaja, da je dokazna ocena sodišča v izpodbijani sodbi celovita, popolna in skrbna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), in sicer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo, vendar je napačno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Očitana bistvena kršitev postopka je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali pa so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takšnih pomanjkljivosti izpodbijana sodba nima. Tožena stranka to bistveno kršitev uveljavlja zaradi nestrinjanja z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje ter uporabo materialnega prava.

7. Tožnik je od toženke zahteval plačilo položajnega dodatka za obdobje od avgusta 2016 do decembra 2018, ker je bil razporejen na formacijsko dolžnost častnika C. in je do 1. 1. 2019 opravljal pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela D. službe, vrednotenje teh nalog pa ni bilo vključeno v osnovno plačo. Trdil je, da je vodil službo D. ter poveljeval in odrejal naloge vsaj trem pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske. Toženka bi morala njegovo delovno mesto opredeliti za vodstveno, ker gre za notranjo organizacijsko enoto, zato meni, da mu pripada položajni dodatek na podlagi drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uredba o uvrstitvi; Ur. l. RS, št. 71/2008 in 78/2008) in Uredbe o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence (Uredbe o kriterijih; Ur. l. RS, št. 85/10 in nasl.).

8. Položajni dodatek je v skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.) del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta. Skladno s tretji odstavkom 24. člena ZSPJS kriterije za določitev višine dodatka določi Vlada RS z uredbo. Te kriterije urejata Uredba o kriterijih in Uredba o uvrstitvi, pri čemer Uredba o uvrstitvi ureja položajni dodatek za pripadnike Slovenske vojske kot lex specialis.

9. Uredba o uvrstiti v 5. členu priznava pravico do položajnega dodatka pripadnikom Slovenske vojske za tri različne primere. Do položajnega dodatka so upravičeni pripadniki Slovenske vojske, ki so razporejeni na položajne oziroma formacijske dolžnosti, ki so naštete v prvem odstavku 5. člena Uredbe o uvrstitvi; pripadniki, ki niso določeni v prvem odstavku 5. člena Uredbe o uvrstitvi in izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti poveljstva oziroma enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo (prvi stavek drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi); ter pripadniki, ki opravljajo dela v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v delovni, začasni, bojni ali operativni skupini, ki šteje najmanj tri pripadnike in je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni (drugi stavek drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi).

10. Tožnik je zatrjeval, da mu pripada položajni dodatek na podlagi drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi, ker je dejansko vodil notranjo organizacijsko enoto, in sicer službo D. Eden od pogojev za plačilo položajnega dodatka na podlagi prvega stavka drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi je, da pripadnik izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti poveljstva oziroma enote. Kot to pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je notranja organizacijska enota le Odsek A., ne pa tudi služba D. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi priče E. E. ugotovilo, da je bilo do leta 2012 ali 2013 delo organizirano drugače, in sicer so bili v formaciji določeni tudi sektorji oziroma oddelki, po reorganizaciji pa oddelkov ni bilo več, neformalno pa so se obdržale skupine. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je tožnik vodil skupino treh zaposlenih ter organiziral delo v D. službi. Da častnik za C. tudi koordinira dela, deli naloge, načrtuje in organizira delo, izhaja tudi iz Poslovnika za delovanje poveljstva (SOP) iz leta 2014 in 2017, vendar to ne pomeni, da je tožnik upravičen do položajnega dodatka. Vsak, ki vodi delo, ni avtomatično upravičen do položajnega dodatka. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi bi tožniku položajni dodatek pripadal le, če bi vodil in organiziral delo notranje organizacijske enote, kar pa služba D. v vtoževanem obdobju ni bila.

11. Toženka kot delodajalec ima pravico določiti notranjo organizacijo, katere dele svoje organizacije bo štela za notranjo organizacijsko enoto, sodišče pa se ne sme spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela. Pri toženki se določi organizacija in delovna mesta s formacijo (12. točka 5. člena Zakona o obrambi; Zobr; Ur. l. RS, št. 82/1994 in nasl.), katero sprejme minister za obrambo (osmi odstavek 40. člena ZObr). Toženka je določila, da predstavlja notranjo organizacijsko enoto le Odsek A. in le načelnik odseka zaseda formacijsko delovno mesto, kateremu pripada položajni dodatek. Tudi, če se znotraj notranje organizacijske enote neformalno oblikujejo posamezne službe, to ne pomeni, da mora toženka slednje priznati kot notranje organizacijske enote in plačati položajni dodatek neformalnim vodjem služb. Vrhovno sodišče je v zadevi VIII Ips 24/2019 pojasnilo, da ni v nasprotju z Ustavo RS ali zakoni, če se z uredbo predvidi, da pripada položajni dodatek le za določene položajne ali formacijske dolžnosti, za izvajanje določenih nalog v notranji organizacijski enoti ali za delovne, začasne, bojne ali operativne skupine, določene s formacijo. Toženka s tem, ko skupine za logistiko ni določila kot notranje organizacijske enote, ampak je kot notranjo organizacijsko enoto določila le Odsek A., ni ravnala protipravno. Toženka ima pravico določiti, da so le večji odseki notranje organizacije enote, ne pa tudi posamezne skupine oziroma službe, ki se oblikujejo neformalno znotraj te enote.

12. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bilo ravnanje toženke protipravno. Moralo bi upoštevati določbo 5. člena Uredbe o uvrstitvi, ki določa, kdaj mora toženka plačati položajni dodatek. Ker tožnik ni izpolnjeval pogoja za plačilo položajnega dodatka ne po prvem ne po drugem odstavku 5. člena Uredbe o uvrstitvi, toženka tožniku ni bila dolžna plačati položajnega dodatka in ni kršila obveznosti plačila za opravljeno delo, tožnik pa posledično tudi ni bil prikrajšan na premoženjskem področju.

13. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in posledično napačno ugodilo tožnikovemu zahtevku, je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče poseglo tudi v odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik v postopku ni uspel, zato mora na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP povrniti toženki stroške postopka. Toženki skladno z Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) pripadajo naslednji stroški: 200 točk za odgovor na tožbo, 200 točk za prvi narok in 80 točk za čas odsotnosti iz pisarne, 150 točk za prvo pripravljalno vlogo, 100 točk za drugi narok in 14,6 točk za materialne stroške, skupaj 744,6 točk, kar ob vrednosti točke (0,60 EUR) znaša 446,76 EUR. Toženki pripadajo še potni stroški za prihod na narok na relaciji Novo mesto – Brežice – Novo mesto v višini 67,49 EUR (2 x 91,2 km x 0,37 EUR). Skupaj je toženka upravičena do stroškov postopka na prvi stopnji v skupni višini 514,25 EUR, ki ji jih mora povrniti tožnik v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

15. Toženka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožnik povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, svoje pa krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki skladno z OT priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 250 točk in materialne stroške v višini 5 točk, skupaj 255 točk, kar znaša 153,00 EUR. Te stroške mora tožnik povrniti toženki v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.