Jedro

Ker predlagateljica ne pojasni, zakaj so razlogi Upravnega sodišča napačni, je predlog nepopoln.

V predlogu zgolj navede številke zadev Upravnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana sodba odstopala, in na kratko opiše odločitev v vsaki od zadev, vendar ne navede pravne ali dejanske primerjave stanja, kot to nalaga četrti odstavek 367.b člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 64.a člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in ugotovilo nezakonitost odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, IP Postojna, št. 06182-2201/2021-3 z dne 6. 9. 2021, s katero je tožniku kot zavezancu naloženo, da mora do 10. 10. 2021 pri izvajalcu občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov A., d. o. o., ..., zagotoviti prevzem 65,83 ton mešane odpadne embalaže, ki jo je ta izvajalec zbral od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 in jo predhodno skladišči v zbirnem centru B. ter po odpravi nepravilnosti o tem pisno obvestiti inšpektorja. Ministrstvo za okolje in prostor (sedaj Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) je pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko upravno odločbo zavrnilo.

2.Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je Upravno sodišče ugotovilo nezakonitost prvostopenjske upravne odločbe, ker je bila njena obrazložitev tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti (bistvena kršitev pravil postopka izdaje upravnega akta iz 2. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku) ter hkrati ni omogočila zaključka, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. V obravnavanem primeru so relevantno pravno podlago predstavljali Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1; verzija, ki vsebuje novelo ZVO-1J), Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (v obravnavanem primeru uporabljiva za obdobje od 1. 1. 2021 do vključno 23. 4. 2021) in Uredba o embalaži in odpadni embalaži (veljavna in uporabljiva v obravnavanem primeru od 24. 4. 2021 dalje). Upoštevaje navedene predpise je Upravno sodišče med drugim ugotovilo, da ni jasno razvidno, ali in če, kako je bila pri ugotavljanju skupne količine zbrane mešane odpadne embalaže upoštevana odpadna embalaža, za ravnanje s katero je bil odgovoren proizvajalec sam (druga možnost je torej, da to stori pooblaščena gospodarska družba) v okviru proizvajalčeve razširjene odgovornosti.

3.Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti zaradi naslednjih vprašanj:

1.Ali sodišče pravilno razlaga uporabo dvanajstega odstavka 20. člena ZVO-1J?

2.Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede obveznosti izvajalcev javne službe glede ločenega vodenja / skladiščenja odpadne embalaže po izvoru?

4.Predlog ni popoln.

5.V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6.Predlagateljica postavi dve vprašanji, ki se nanašata na uporabo materialnega prava, katerega vsebino podrobno obrazloži, ne pojasni pa, zakaj naj bi Upravno sodišče navedene določbe uporabilo napačno oziroma zakaj naj bi bila sicer natančno utemeljena materialnopravna stališča sodišča zmotna. Ker ne pojasni, zakaj so razlogi Upravnega sodišča glede navedenih vprašanj napačni, je predlog nepopoln.

7.Pomembnost postavljenih vprašanj predlagateljica utemeljuje z neenotnostjo sodne prakse Upravnega sodišča oziroma odstopom od nje, pri čemer te neenotnosti ni natančno in konkretno izkazala. V predlogu namreč zgolj navede številke zadev Upravnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana sodba odstopala, in na kratko opiše odločitev v vsaki od zadev, vendar ne navede pravne ali dejanske primerjave stanja, kot to nalaga četrti odstavek 367.b člena ZPP.

8.Na podlagi navedenega tudi ni mogoče zaključiti, da obstajajo okoliščine, ki kažejo na objektivni pomen zadeve. Poleg navajanja opravilnih številk odločb Upravnega sodišča, ki so ostala brez potrebne primerjave z izpodbijano sodbo, predlagateljica namreč ne navede drugih okoliščin, ki bi izkazovale objektivni pomen rešitve postavljenih vprašanj.

9.Ker predlog ne izpolnjuje predpisanih zahtev iz razlogov, kot so obrazloženi v tem sklepu, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

10.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. sklep VSRS X DoR 2/2025-5 z dne 19. 3. 2025, 5. točka obrazložitve.

2Prim. sklep VSRS X DoR 39/2025-6 z dne 28. 5. 2025, 12. točka obrazložitve.

3Prim. sklep VSRS X DoR 333/2020-3 z dne 5. 5. 2021, 8. točka obrazložitve.