Jedro

Tožnik v tožbi smiselno navaja, da mu odločba (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 459/2018 z dne 21. 3. 2019), zoper katero bi rad vložil predlog za dopustitev revizije, ni bila pravilno vročena, saj je bila vročena odvetniku A.A., za kar ni bilo pravne podlage.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 326/2019 z dne 2. 7. 2019 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 24. 6. 2019. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je Upravno sodišče RS dne 28. 6. 2019 toženki posredovalo tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 459/2018 z dne 21. 3. 2019. Zavrnitev tožnikove prošnje utemeljuje na prvem odstavku 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotavlja, da je tožnikova prošnja očitno nerazumna oz. nima verjetnega izgleda za uspeh, saj jo je vložil 54 dni po izteku roka za vložitev predloga za dopustitev revizije, kar je prepozno. Pojasnjuje, da je bila navedena sodba odvetniku A.A. vročena 1. 4. 2019, tožnik pa je vložil prošnjo za dodelitev BPP šele 24. 6. 2019. 2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je bila sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča napačno vročena odvetniku A.A.. Zato izpodbijana odločba temelji na napačni ugotovitvi dejanskega stanja. Pojasnjuje, da je bil navedeni odvetnik pooblaščen zgolj za vložitev pritožbe, ne pa tudi za zastopanje tekom celotnega pritožbenega postopka. Zato meni, da bi moralo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani sodbo vročiti njemu. Zato roka za vložitev predloga za dopustitev revizije ni zamudil. Predlaga ugoditev tožbi in odobritev BPP oz. podrejeno, vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja). Po tretjem odstavku tega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari

6. V zadevi je sporno, ali je pravilna ugotovitev toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo revizije (predloga za dopustitev revizije) zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 459/2018 z dne 21. 3. 2019, ker je bil rok za vložitev navedenega pravnega sredstva (30 dni po vročitvi sodbe sodišča druge stopnje, prvi odstavek 367.b člena ZPP), že v času prejema tožnikove prošnje za dodelitev BPP, zamujen.

7. Sodišče pritrjuje stališču toženke, da zamuda roka za vložitev pravnega sredstva pomeni, da oseba nima verjetnih izgledov, da bo z njim uspela. Vendar pa mora ugotovitev o zamudi roka temeljiti na ugotovitvi o datumu pravilne vročitve odločbe, zoper katero bi rada oseba vložila pravno sredstvo.

8. Tožnik v tožbi smiselno navaja, da mu odločba (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 459/2018 z dne 21. 3. 2019), zoper katero bi rad vložil predlog za dopustitev revizije, ni bila pravilno vročena, saj je bila vročena odvetniku A.A., za kar ni bilo pravne podlage.

9. Sodišče navedenega tožbenega ugovora, ki bi lahko vplival na odločitev, ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Toženka v odgovoru na tožbo na navedeni tožbeni ugovor ni odgovorila, iz izpodbijane odločbe pa tudi ni razvidno, zakaj je toženka štela, da je vročitev sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 459/2018 z dne 21. 3. 2019 po odvetniku A.A. pravilna. V ponovnem postopku mora zato toženka ugotoviti, ali je bila sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 459/2018 z dne 21. 3. 2019 pravilno vročena, kar je odvisno od tega, ali je bil odvetnik A.A. v času sprejem sodbe pooblaščen za zastopanje tožnika. Če bo toženka ugotovila, da je bil, je bila vročitev sodbe navedenemu odvetniku pravilna (prvi odstavek 137. člena ZPP), datum, ko je tožnik dejansko prejel navedeno sodbo, pa na tek roka za dopustitev revizije ne vpliva.

10. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in predloženih upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).