Jedro

Upravičenci do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje so državljani Republike Slovenije, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč. To pomeni, da se v primeru uveljavljanja kritja prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ugotavlja, ali gre za upravičenca, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, ne glede na to, ali pravico do socialne pomoči uveljavlja ali ne. Ker tožnik presega minimalni dohodek glede na dohodke, ki jih je prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahteve, minimalni dohodek pa presega tudi glede na premoženje, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo v pravilni višini, tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči, posledično pa tudi ne do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi št. ... z dne 11. 9. 2012 in št. ... z dne 1. 7. 2014 ter da se mu prizna pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da v tožbi ni navedel, da se ne strinja, da ni upravičen do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pač pa to, da ni bil pravočasno obveščen o prekinitvi zdravstvenega zavarovanja. To je izvedel šele od svojega osebnega zdravnika. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahteva plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za mesece, ko ni bil zavarovan. Kasneje je obvezno zdravstveno zavarovanje redno plačeval, vendar je bil kljub temu obravnavan kot samoplačnik. Tako je bil od prekinitve pri Centru za socialno delo do datuma, ko je financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja prevzel fond veteranskega dodatka, brez obveznega zdravstvenega zavarovanja kljub temu, da je zavarovanje nekaj mesecev redno plačeval. Vztraja, da v omenjeni zadevi ni spor o denarni socialni pomoči, ampak v zvezi s prekinitvijo plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja, o čemer ni bil obveščen. Glede preseganja minimalnega dohodka pa navaja, da je sprva prejemal veteranski dodatek za naprej, medtem ko ga sedaj prejema za nazaj. Zato je prišlo do izpada enega plačila, kar pomeni, da ni dosegel minimalnega dohodka, ki znaša 260,00 EUR. Njegov dohodek je bil zaradi omenjenega prehoda 247,19 EUR, saj je v šestih mesecih petkrat prejel po 296,63 EUR, kar znese mesečno 247,19 EUR. Takšen znesek opravičuje kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nadalje navaja, da se vrednostni papirji do 1.500,00 EUR ne upoštevajo. Poudarja, da je v njegovem primeru spor glede kritja obveznega zdravstvenega zavarovanja za šest mesecev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 1. 7. 2014 v zvezi s prvostopno odločbo št. ... z dne 11. 9. 2012, sporno pa je, ali je tožnik upravičen do kritja prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

6. S prvostopno odločbo z dne 11. 9. 2012, potrjeno z dokončno odločbo z dne 1. 7. 2014, je toženec na podlagi tožnikove zahteve, ki jo je vložil dne 22. 8. 2012, odločil, da ni upravičen do kritja prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

7. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZSVarPre), Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010, v nadaljevanju: ZUPJS), upoštevati pa je potrebno tudi Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Ur. l. RS, št. 110/2012 s spremembami).

8. ZUPJS v 30. členu določa, da o pravici do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje odloči center za socialno delo po uradni dolžnosti, če je oseba upravičena do denarne socialne pomoči ali bi bila do nje upravičena, če ne bi na njeni strani obstajal krivdni razlog in je, kadar oseba uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ni treba posebej uveljavljati, razen če oseba na vlogi izrecno izjavi, da te pravice ne želi. Pravica do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje se dodeli za enako obdobje kot denarna socialna pomoč. Namen pravice do kritja prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje je v zagotovitvi osnovnega zdravstvenega zavarovanja vsem državljanom Republike Slovenije, ki bivajo v Republiki Sloveniji in niso vključeni v osnovno zdravstveno zavarovanje iz drugega naslova. Upravičenci do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje so glede na vse navedeno državljani Republike Slovenije, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč. To pomeni, da se v primeru uveljavljanja kritja prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ugotavlja ali gre za upravičenca, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, ne glede na to, ali pravico do socialne pomoči uveljavlja ali ne.

9. Z denarno socialno pomočjo se na podlagi 4. člena ZSVarPre upravičencu za čas bivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Na podlagi 2. odstavka citiranega člena se šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (minimalni dohodek). Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravice do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu (3. odstavek 6. člena). V skladu s 4. odstavkom citiranega člena prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

10. Glede na takšno pravno podlago je vprašanje, ali si tožnik s svojimi prejemki, ne glede na vir, lahko zagotovi oziroma ima sredstva za preživetje sebe. V lastni dohodek se glede na 12. člena ZSVarPre štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine in tudi drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine. Glede na 20. člen citiranega zakona se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Na podlagi 30. člena ZSVarPre se višina denarne socialne pomoči upravičenca, ki nima lastnih dohodkov, določi v višini minimalnega dohodka oziroma za druge upravičence kot razlika med minimalnih dohodkom, ki pripada upravičencu in njegovim lastnim dohodkom. Glede na 31. člen ZSVarPre pa center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli, ali se dodeli v nižjem znesku osebi, ki ima prihranke, ki omogočajo preživetje oziroma premoženje, ki se upošteva po zakonu (27. člen ZSVarPre). Center za socialno delo v skladu s 1. točko drugega odstavka 31. člena ZSVarPre pri tem upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči tako, da od denarne socialne pomoči, ki bi pripadala samski osebi oziroma družini odšteje 1/3 prihrankov oziroma vrednosti premoženja.

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so tožnikovi dohodki, ki jih je prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge (22. 8. 2012) znašali mesečno 296,63 EUR. V takšni višini je znašal veteranski dodatek, ki ga tožnik prejema na podlagi drugih predpisov. Nadalje je sodišče ugotovilo, da ima tožnik tudi vrednostne papirje v višini 1.399,30 EUR, od te vrednosti pa se skladno s 1. točko drugega odstavka 31. člena zakona upošteva 1/3, kar znaša 466,43 EUR. Tako ugotovljeni dohodki tožnika pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča presegajo minimalni dohodek v višini 260,00 EUR, kolikor znaša minimalni dohodek za samsko osebo. Ker tožnik presega minimalni dohodek glede na dohodke, ki jih je prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahteve, minimalni dohodek pa presega tudi glede na premoženje, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo v višini 1/3 od vrednosti delnic 1.399,30 EUR, tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči, posledično pa tudi ne do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

12. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na to, da njegov dohodek zaradi zamika izplačila veteranskega dodatka ne dosega višine 260,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je tožnik maja, junija in julija (tri mesece pred vložitvijo zahteve 22. 8. 2012) prejemal nezmanjšani veteranski dodatek v višini 296,63 EUR. Sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo tudi premoženje oziroma vrednost delnic. Po naravi stvari je premoženje vsaka stvar ali pravica, ki ima neko premoženjsko vrednost. V 24. člena ZSVarPre je določeno, katero premoženje se ne upošteva (med drugim stanovanje, predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe in drugo), med katerimi pa ni naštetih delnic oziroma vrednostnih papirjev in tudi ni določeno, da se njihova vrednost do 1.500,00 EUR ne bi upoštevala, kot zmotno meni pritožba. Z zakonom določen okvir premoženja je lahko vse, česar zakon ne izloča. Ker imajo delnice neko vrednost in sicer vrednost na trgu, ta vrednost pa pomeni premoženje, se upošteva v obsegu kot je določeno v 1. točki drugega odstavka 31. člena zakona.

13. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, saj je sodišče prve stopnje imelo vso podlago za zavrnitev tožnikovega tožbenega zahtevka, pri čemer dejstvo, da tožnik ni bil pravočasno obveščen o tem, da ni obvezno zdravstveno zavarovan, pravno ni relevantno, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.