Jedro

Če je pritožba neutemeljena ter niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo potrdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo toženo stanko obsodilo na plačilo 107.939,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.12.1993 do plačila ter na povrnitev pravdnih stroškov v višini 18.566,00 SIT, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer od dneva izdaje sodbe dalje, vse v petnajstih dneh, pod pretnjo izvršbe. Proti sodbi se brez navedbe pritožbenih razlogov ter brez izrecnega pritožbenega predloga pritožuje tožena stranka. Pritožba se tudi to pot osredotoča na sklop odločilnih dejstev, ki se nanašajo na izgubo zavarovalnih pravic oziroma zaščite v skladu z določili 3. člena Zavarovalnih pogojev, ker naj bi toženec odklonil preizkus alkoholiziranosti z ustreznimi sredstvi. Tako vnovič navaja, da ni zaznal nikakršnega oplaženja, še več: meni celo, da do nesreče sploh ni prišlo. Na to navezuje argument, da z nobenim zakonom po končani vožnji ni prepovedano piti alkoholnih pijač. Dalje navaja, da je tudi sicer spil le steklenico piva ter tako tudi preizkus alkoholiziranosti, če bi ga dejansko opravil, le-te niti ne bi pokazal. Dalje navaja, da jim ni vrnil kupona zavarovalne police, nakar so mu kmalu zatem poslali še zahtevek za denarno povračilo stroškov, z obrazložitvijo, da je izgubil zavarovalno pravico, čeprav zadeva še ni bila realizirana pri sodniku za prekrške. Pritožnik napada dokazni postopek, saj sodišču ni bil predložen ne dokaz - sledovi avtomobilskega laka, ne dokaz s fotografijami poškodb obeh vozil. Prvič v dosedanjem postopku nato pritožnik napada tudi višino zahtevka ter navaja, da vsa odškodnina temelji na predračunu mehanične delavnice ... Pritožnik v nadaljevanju zatrjuje, da v "razsodbi" ni bila upoštevana njegova izjava, da sta si njegov sin ter inšpektor H. vozilo ogledala dan po nezgodi ter ob tem zaznala le odrgnino bele barve. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo prvega sodišča ter sprejema njegove razloge, ki so celostni in prepričljivi. V ponovljenem postopku je prvo sodišče odpravilo prvič storjeno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka, zaradi katerih v prejšnjem pritožbenem postopku sodbe ni bilo moč preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje z dne 19.5.1999 namreč ni vsebovala razlogov o pravno odločilnem dejstvu, namreč o tem, ali je toženec nesrečo zaznal ali ne. Od tega je namreč odvisno, ali je zavarovancu mogoče očitati, da se je izognil preizkusu alkoholiziranosti ali ne ter je zaradi tega po določilih splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti izgubil zavarovalne pravice. Iz navedenega razloga ni bilo mogoče razbrati miselne poti prvega sodišča pri odločanju ter tako tudi ni bilo jasno, ali je le-to storilo zgolj bistveno kršitev pravil sestave sodbe ali pa je morda navedeno odločilno okoliščino sploh prezrlo ter je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V novem postopku je prvo sodišče, kot rečeno, napako odpravilo. Iz razlogov izpodbijane sodbe je sedaj natančno razvidno, da sodišče s stopnjo gotovosti šteje, da upoštevaje obseg poškodb na obeh vozilih ni mogoče, da voznik nesreče ne bi zaznal. Sodišče je v nadaljevanju tudi opisalo kakšne te poškodbe so, pritožbeno sodišče pa v zvezi s tem poudarja, da so ti razlogi prepričljivi ter v skladu s splošnimi izkustvenimi pravili. Navedeno velja še toliko bolj, če sodišče upošteva (in prvo sodišče je to izrecno tudi povedalo), da pa je voznik oškodovančinega avtomobila na drugi strani zadetje dobro zaznal. Ker je toženec peljal naprej, zavedajoč se, da je povzročil nesrečo, ter kasneje na svojem domu odklonil preizkus alkoholiziranosti, je šteti, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Tako ga, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče, tudi doleti sankcija, ki jo na takšen dejanski stan navezujejo določila zavarovalnih pogojev, po kateri je izgubil zavarovalne pravice. Upoštevaje celotno dejansko stanje, ki ga je prvo sodišče že prvikrat pravilno ugotovilo, je tako zavarovalnica upravičena do regresa ter je tožbeni zahtevek utemeljen. Pritožba sodbe ne omaje. Novo navajanje dejstev pa upoštevaje določbo 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ni dovoljeno (navedbe o ugotovitvi višine škode), pa tudi sicer ni razvidno, kaj naj bi bilo narobe s samo cenitvijo, saj pritožnik tega ne pojasni. Ker je pritožba neutemeljena ter prvo sodišče ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti ter je materialno pravo pravilno uporabljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).