Jedro

Pogoj za pridobitev pravic za brezposelne invalide je prijava pri zavodu za zaposlovanje ter izpolnjevanje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Tožnik invalid III. kategorije se kot tujec brez veljavnega delovnega dovoljenja ne more prijaviti pri zavodu kot brezposelna oseba, zato nima pravice do nadomestila za invalidnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 8. 7. 2010 in št. ... z dne 10. 11. 2010 ter da se tožniku od 8. 2. 2010 dalje prizna pravica do nadomestila za invalidnost in izda ustrezna odločba o odmeri. Zavrnilo je tudi zahtevek za povračilo stroškov postopka.

Zoper sodbo se je zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik in predlagal, da jo sodišče druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da se je pravočasno dne 14. 7. 2008 prijavil v evidenco brezposelnih oseb. Ob nastanku invalidnosti je bil zaposlen pri delodajalcu A.A. Iz ... in je tedaj imel delovno dovoljenje. Zaradi posledic nezgode pri delu, ki jo je utrpel 22. 5. 2004, je bil dlje časa v bolniškem staležu, vseskozi pa je prebival na naslovu ... ulica 5, ... Navaja tudi, da je po izvedenskem mnenju invalidske komisije druge stopnje pri njem podana 60 % telesna okvara. Kot invalid III. kategorije, ki je zaradi delovne nezgode izgubil delo, ima pravico do povečane delne invalidske pokojnine po tretjem odstavku 93. člena ZPIZ (pravilno: ZPIZ-1). Kot dokaz predlaga potrdilo tožnika o prijavi v zavarovanje, prijavo poškodbe pri delu z dne 22. 5. 2004 ter izvedensko mnenje invalidske komisije II. stopnje z dne 25. 3. 2008. Zahteva povračilo stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, na katere sodišče druge stopnje, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US), pazi po uradni dolžnosti.

Tožnik je bil z dokončno odločbo tožene stranke št. … z dne 19. 5. 2008, priloženo v upravnem spisu, ki mu je bila po podatkih iz vročilnice vročena 6. 6. 2008, od 18. 7. 2007 dalje razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ki ga bo opravljal z dominantno levo roko in bo desna roka le v grobo oporo, zmožen je za telesno lahko delo, pri katerem rokuje enoročno z bremeni do 8 kg, s polnim delovnim časom. V prvostopenjski odločbi dne 16. 10. 2007 je tožena stranka odločila, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost izdala posebno odločbo, tožnika pa je obvezala, da se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe prijavi pri Zavodu za zaposlovanje. Utemeljenost tožbenega zahtevka je potrebno presojati po predpisih, ki so veljali ob dokončnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti ter ob dokončnosti odločbe o zavrnitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. To so Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 112/06 - Odl. US, 114/06 - ZUTPG, 17/07, 5/08, 10/08 - ZVarDod, 73/08, 8/09, 53/09, 98/09 - ZIUZGK, 7/10, 27/10 - Odl. US, 38/10 - ZUKN, 56/10, 79/10 - ZPKDPIZ, 94/10 - ZIU, 3/11, 57/11, 94/11 - Odl. US, 105/11 - Odl. US, 61/10 - ZSVarPre, 40/11 - ZSVarPre-A in 110/11 - ZDIU12), Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 5/07, 5/08, 73/08, 59/07 - ZŠtip, 8/09, 53/09, 7/10, 51/10 - Odl. US, 56/10, 3/11, 80/10 - ZUTD, 57/11 in 40/12 - ZUJF) ter Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 76/07 - uradno prečiščeno besedilo).

Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do ustreznega denarnega nadomestila po ZPIZ-1, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja oziroma po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje (97. člen ZPIZ-1). Nadomestilo za invalidnost se v primeru, ko je delavcu delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegovo volje oziroma krivde, ali je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi, izplačuje za čas, ko je zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju (162. člen ZPIZ-1). Pogoj za pridobitev pravic za brezposelne delovne invalide je torej prijava pri zavodu za zaposlovanje ter izpolnjevanje obveznosti po predpisih o zaposlovanju.

V času, ko je delovni invalid prijavljen pri zavodu za zaposlovanje mora izpolnjevati obveznosti, kot jih je za brezposelne osebe določal ZZZPB v 17c. in 17g. členu. Namen prijave v evidenco pri zavodu za zaposlovanje je zagotavljanje možnosti za vključitev delovnih invalidov v delovni proces, skladno z njihovo preostalo delovno zmožnostjo. Tujci, torej osebe, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije, kar je tudi tožnikov primer, ker je, kot izhaja iz dopisa UE … št. ... z dne 3. 6. 2010, državljan Republike Makedonije, so se po tretjem odstavku 4. člena ZZDT lahko zaposlili ali delali v Republiki Sloveniji pod pogojem, da so imeli delovno dovoljenje in da je zavezanec za prijavo dela prijavil delo tujca v skladu z določbami zakona. Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu, sklenjena s tujcem, ki ni imel delovnega dovoljenja, je bila po petem odstavku 4. člena ZZDT in po drugem odstavku 21. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) nična. Namen prijave pri zavodu za zaposlovanje je realna možnost, da se delovnemu invalidu zagotovi ustrezna zaposlitev. Ker zaposlitev tujca brez delovnega dovoljenja ni bila zakonita, je drugi odstavek 69. člena ZZZPB določal, da se tujec lahko prijavi kot brezposelna oseba, če ima osebno delovno dovoljenje. Ker tožnik ni imel osebnega delovnega dovoljenja, zanj možnosti za zaposlitev ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost dne 26. 6. 2008 ni bilo, in mu zato tudi pravice do denarnih prejemkov iz invalidskega zavarovanja, za čas ko je brez dela, ni mogoče priznati. Vrhovno sodišče RS je v zvezi z vloženimi revizijami v socialnih sporih, zaradi priznanja pravice do nadomestila plače v enakih primerih kot je tožnikov, že zavzelo stališče, da je za priznanje te pravice predpisana kot pogoj prijava na zavod za zaposlovanje, za izplačevanje denarnega nadomestila pa redno javljanje na zavodu. Tujci ta pogoj lahko izpolnijo le, če imajo veljavno delovno dovoljenje. To ne pomeni različnega obravnavanja, pač pa, da tujec brez dovoljenja za delo v Sloveniji ne more in ne sme biti zaposlen, zato tudi ne more čakati na zaposlitev, ker te brez delovnega dovoljenja ne more dobiti (sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 82/2005 z dne 25. 10. 2005, opr. št. VIII Ips 185/2005 z dne 28. 3. 2006 ter sodba opr. št. VIII Ips 100/2007 z dne 8. 4. 2008).

Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (Zakon o ratifikaciji sporazuma je objavljen v Uradnem listu RS, št. 35/2000 – Mednarodne pogodbe št. 10/2000, Uredba o ratifikaciji administrativnega sporazuma o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo je objavljena v Ur. l. RS, št. 80/2000 in 11/2001 - Mednarodne pogodbe št. 21/2000 in 4/2001, po obvestilu o začetku veljavnosti je Administrativni sporazum začel veljati 1. aprila 2001) ne ureja pravic invalidov III. kategorije in tako tudi ne pravice do nadomestila za invalidnost v primeru brezposelnosti zavarovanca. Dajatev, kot jih za primer invalidnosti III. kategorije določajo slovenski predpisi, torej tožnik ne more uveljaviti tudi na podlagi ureditve v meddržavnem sporazumu.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.

Posledica zavrnitve neutemeljene pritožbe je sklep, sprejet na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi z 154. členom ZPP, da tožnik pritožbene stroške trpi sam.