Jedro

Glede na to, da je upnik skladno s 57. čl. v zvezi s 1. odst. 58. čl. ZIZ v odgovoru na ugovor zanikal ugovorne navedbe, bi dolžnik moral določneje zatrjevati obstoj dogovora o odlogu plačila terjatve, izhajajoče iz izvršilnega naslova. Ni namreč navedel v kolikih rokih in s kakšno zapadlostjo naj bi poravnal svojo obveznost, prav tako pa zgolj hipotetično navaja, da bi do dogovora z upnikom prišlo, vkolikor le-ta zaradi sodnega procesa ne bi bil odsoten.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Dolžnik sam krije stroške ugovora. Dolžnik mora upniku v osmih dneh povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 7.500,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi izvršilnega naslova) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da se je z upnikom skladno z izvršilnim naslovom dogovoril o obročnem poravnavanju svojih obveznosti. V dnevih 30.11.1998, 25.2.1999 in 16.3.1999 je tako upniku plačal vsakokrat po 100.000,00 SIT. Zaradi prometnih nesreč, ki so se mu pripetile pri prevozu tovora v Rusiji in na Madžarskem, se je hotel z upnikom sporazumeti o nadaljnem poravnavanju svojih obveznosti. Ker slednji zaradi sodnega procesa ni bil dosegljiv, do sporazuma ni prišlo. V dokaz svojih navedb dolžnik predlaga zaslišanje prič. V odgovoru na ugovor je upnik prerekal ugovorne navedbe in priglasil stroške. Predlagal je zavrnitev ugovora. Ugovor ni utemeljen. Dolžnik sicer smiselno uveljavlja ugovorni razlog po 9. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), saj naj bi upnik po njegovih navedbah odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel, vendar sodišče druge stopnje zaključuje, da so njegove navedbe presplošne in dokazno nepodkrepljene. Glede na to, da je upnik skladno s 57. čl. v zvezi s 1. odst. 58. čl. ZIZ v odgovoru na ugovor zanikal ugovorne navedbe, bi dolžnik tako moral določneje zatrjevati obstoj dogovora o odlogu plačila terjatve, izhajajoče iz izvršilnega naslova. Ni namreč navedel v kolikih rokih in s kakšno zapadlostjo naj bi poravnal svojo obveznost, prav tako pa zgolj hipotetično navaja, da bi do dogovora z upnikom prišlo, vkolikor le-ta zaradi sodnega procesa ne bi bil odsoten. Za svoje trditve dolžnik tudi ni predložil ustreznega dokaza v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je dokazni predlog, nanašujoč se na zaslišanje prič, ne da bi bile le-te natančno navedene, nepopoln. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da ugovor ni utemeljen, in ravnalo po 2. odst. 54. čl. ZIZ (ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi). Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo ugovornih razlogov iz 2. odst. 55. čl. ZIZ niti bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljen ugovor zavrnilo ter zakonit in pravilen sklep o izvršbi potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Dolžnik z ugovorom ni uspel, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP, oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ, odločilo, da sam krije svoje ugovorne stroške. Odločitev o upnikovih stroških temelji na 5. odst. 38. čl. ZIZ. Dolžnik mora upniku povrniti 7.500,00 SIT potrebnih stroškov za odgovor na ugovor, pri čemer ta znesek predstavlja strošek za sestavo odgovora na ugovor v višini 75 točk (po tar. št. 13 v zvezi s tar. št. 21/6 Odvetniške tarife), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 7.500,00 SIT.